Včeraj nekaj po šesti uri zjutraj so kriminalisti pozvonili na domu nekdanje premierke Alenke Bratušek. Razlog za njihov obisk je bila komisarska zgodba. Očitajo ji kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja zaradi pridobitve nepremoženjske koristi, za katero je zagrožena kazen do enega leta zapora. »Komisarska funkcija je politična funkcija, komisarji so ministri v evropski vladi. Če gre ob tej politični funkciji za pridobitev nepremoženjske koristi, se bomo morali o tem vprašati še ob marsikateri funkciji,« je prepričana Bratuškova.
Kot je razvidno iz odredbe za hišno preiskavo, je ovadbo proti Bratuškovi vložila Ana Jug, predstavnica skupine Kazenska ovadba, ki redno podaja kazenske ovadbe zoper politike in druge vplivne predstavnike slovenske družbe. Novogoriška odvetnica Jugova je med drugim kot nadsvečenica aktivna tudi v Čezvesoljski zombi cerkvi blaženega zvonjenja. Včeraj nam je potrdila, da je skupina oktobra na policijo poslala naznanilo zoper Bratuškovo. »Ali so preiskavo sprožili na podlagi naše prijave, pa ne vem, saj ne dobivamo povratnih informacij. Saj veste, odpravijo nas s frazo 'v interesu preiskave',« je dejala Jugova.
Namesto o milijardah nova nadaljevanka TV-novele
»Na osnovi te ovadbe se je z mano ukvarjal Nacionalni preiskovalni urad, ki je bil ustanovljen zato, da se ukvarja z najtežjimi kaznivimi dejanji s področja organiziranega in gospodarskega kriminala,« je bila vidno pretresena nekdanja premierka po odhodu kriminalistov. Ti naj bi ji tudi povedali, da se je včeraj z njeno zadevo ukvarjalo okoli 50 policistov.
Vodja poslanske skupine ZaAB Jani Möderndorfer problema ne vidi v tem, da je Ana Jug podala ovadbo, temveč v tem, da niti tožilstvo niti preiskovalni sodnik ne odigrata svoje vloge in sprejmeta presoje, kdaj se kakšna hišna preiskava odredi. »Kaj so iskali pri Alenki Bratušek doma? Mogoče kakšno ljubezensko pismo med njo in Junckerjem?« se je vprašal Möderndorfer. Vodjo poslancev ZaAB tudi zanima, zakaj NPU ni opravila hišne preiskave pri drugih, ki so bili vpleteni v komisarsko zgodbo. Pri predsedniku SD Dejanu Židanu, ki je kot član prejšnje vlade za evropsko komisarko predlagal članico svoje stranke Tanjo Fajon. Pa pri tretjem kandidatu za komisarsko mesto Karlu Erjavcu. »Ker gre za iste vatle in smo pred zakonom vsi enaki, pričakujem, da bo enaka hišna preiskava narejena pri predsedniku vlade Miru Cerarju, saj je ta vodil vladno sejo, na kateri so odločali o Violeti Bulc.« Möderndorfer se tudi sprašuje, kdaj se bodo kriminalisti oglasili pri evropski komisarki Bulčevi. »Če bi želeli, da bi bila stvar korektna, in bi res iskali primerjavo, bi naredili vse preiskave istočasno,« je prepričan vodja poslancev ZaAB, ki v naključja ne verjame oziroma ocenjuje, da je bila zadeva organizirana. »Do včeraj smo imeli v Sloveniji drugačne probleme, govorili smo o milijardah, o ministrih in o predsedniku vlade, danes to ni več pomembno in se ukvarjamo z novim nadaljevanjem TV-novele Komisarska zgodba,« je dejal Möderndorfer, ki je nad delovanjem državnih organov zgrožen »kot državljan, poslanec in politik«. Tudi prvak SD Dejan Židan je včeraj izrazil upanje, »da se pri nas ovadbe ne uporabljajo znotraj političnega boja«.
Dvoličnost politike
Tako Bratuškova kot Möderndorfer sta prepričana, da je bila hišna preiskava pri bivši premierki nepotrebna. Vso dokumentacijo, povezano s postopkom izbire evropskega komisarja, ima namreč komisija za preprečevanje korupcije (KPK), arhivirana pa je tudi v vladi.
Stroka se s tovrstnimi razmišljanji nikakor ne strinja. »Kriminalistična taktika zahteva, da se, ko obstaja utemeljen razlog za sum, izvede tudi hišna preiskava. Popolnoma neprofesionalno bi bilo, če bi policija osumljencem rekla: 'Dajte nam prosim, kar imate v omari in mislite, da je za nas pomembno',« pravi dr. Anton Dvoršek, nekdanji vodja kriminalistov in profesor na fakulteti za varnostne vede. Kljub temu pa meni, da bodo tožilci zaradi sporne kandidature Bratuškove težko dosegli obsodilno sodbo, saj je politika področje, kjer se ne da delovati drugače kot strankarsko in politično, pravila igre so upogljiva, le malo manevrov pa je izrecno prepovedanih.
Glede očitkov dela politike glede včerajšnjih policijskih aktivnosti podobno razmišlja tudi dekan fakultete za varnostne vede dr. Gorazd Meško. »Če tožilstvo predlaga hišno preiskavo, sodišče pa jo odobri, jo policisti seveda morajo opraviti. V tem primeru vidim predvsem dvojnost politike. Po eni strani govorijo, da je boj proti korupciji in gospodarskemu kriminalu prioriteta, ko zadane njih, pa je drugače,« je odločen Meško.
Cerar: Dramatičnost ni bila potrebna
Pri Bratuškovi so poleg dokumentacije včeraj zasegli USB-ključke, na katerih ima shranjene fotografije iz časa vladanja, telefon, računalnik, ki ga je v državnem zboru dobila že po neuspešni bruseljski zgodbi, možev računalnik... Preiskava pa ni potekala le pri njej doma, temveč tudi v prostorih ZaAB v državnem zboru, na sedežu stranke in tudi v vladi. Premier Miro Cerar je bil neprijetno presenečen, ko je izvedel, da se v njegovih delovnih prostorih izvaja nenapovedana preiskava delovanja prejšnje vlade. »Spodobilo bi se, da se obrnejo name. Kdo pa bo kooperativen s policijo, če ne vlada, lepo prosim,« je poudaril predsednik vlade in izpostavil, da sam ni bil preiskovanec. Tudi Cerar ne razume, zakaj je bila ta preiskava potrebna. »Zadostovalo bi, da bi se policija ali preiskovalni organi obrnili name, na moj kabinet, in zaprosili za gradiva, ki jih potrebujejo. Ta dramatičnost ni bila potrebna in sprašujem se, čemu je bila namenjena,« je dejal premier.
Iz besed tiskovnega predstavnika policije Draga Menegalije je bilo včeraj mogoče razbrati, da imajo policisti proti Bratuškovi že precej dokaznega gradiva, saj sicer tožilstvo preiskovalnega sodnika ne bi moglo prepričati o odobritvi hišnih preiskav. »Z dosedanjo preiskavo smo že potrdili obstoj kaznivega dejanja, današnje hišne preiskave pa so namenjene še dodatnemu utemeljevanju kaznivega dejanja,« je včeraj pojasnil Menegalija. Preiskavo sicer usmerja specializirano državno tožilstvo, policija pa sodeluje tudi s KPK. Na policiji je mogoče slišati, da v včerajšnjih šestih hišnih preiskavah ni sodelovalo 50, temveč 27 policistov NPU ter ljubljanskih in kranjskih kriminalistov.
Po neuradnih informacijah policija preiskuje celoten postopek imenovanja kandidatov za komisarsko mesto, v tem trenutku pa ne izključujejo niti mednarodnega sodelovanja v preiskavi. Povedano drugače: izključeno ni niti zaslišanje predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja.
Preberite še:
Prah okoli Alenke Bratušek se ne poleže
Komentar Aleša Gaubeta: Komisarka Junckerškova
