Zgodba z enormnimi honorarji akademske elite se kotali naprej. Danes naj bi namige, da je od leta 1998 z dodatnim delom na ekonomski fakulteti zaslužil le nekaj deset tisočakov manj, kot jih je na fakulteti za upravo ministrica Stanka Setnikar Cankar (torej okoli 600.000 evrov), premierju in javnosti pojasnil prvi finančnik v državi Dušan Mramor. Cerar je včeraj dejal le, da se s »situacijo« glede finančnega ministra še ni seznanil, zato je tudi še ni komentiral. V koalicijskih partnericah pričakujejo, da bodo za Mramorja veljala enaka merila kot za odhajajočo izobraževalno ministrico.
O odstopu očitno ne razmišlja
Kot pravijo naši sogovorniki iz vladnih vrst, Dušan Mramor o odstopu zaradi honorarjev menda ne razmišlja. Da to drži, je bilo mogoče razbrati tudi iz njegovih včerajšnjih izjav novinarjem ob robu zasedanja finančnih ministrov EU v Bruslju. Sistem dodatnih plačil profesorjev se mu namreč ne zdi sporen, odstop ministrice za izobraževanje pa je ocenil kot napačen signal, kar da je povedal tudi premierju. »Moramo se zavedati, da smo v tržni ekonomiji in ne več v komunizmu,« je pribil finančni minister.
Mramor je že zaprosil za izračun svojih honorarjev. Če ga ne bo dobil, »bom moral sam izračunati danes ponoči«. Ob tem pa je dodal, da ne ve, ali sploh še ima vso dokumentacijo, saj so roki, do katerih je treba hraniti podatke, že potekli. Mramor je še pojasnil, da je bil od leta 2003 dve leti finančni minister in šest let dekan. V teh osmih letih ni mogel opravljati projektov, tudi učil je, kot je zagotovil, razmeroma malo. Predmete je poučeval v nekaterih mednarodnih programih na fakulteti in v tujini, za kar je dobil honorar.
Zgodbe o zarotah
V krogih blizu Cerarja, ki so finančnemu ministru naklonjeni, pričakujejo, da Mramorjeva zgodba ne bo enaka zgodbi Setnikar-Cankarjeve. Upajo namreč, da je bil znesek Mramorjevega dodatnega zaslužka manjši, da se je raztezal čez daljše časovno obdobje in da v času, ko je bil dekan ekonomske fakultete, ni prejel (veliko) dodatnega denarja. Predvsem pa poudarjajo, da bi odhod finančnega ministra vlado in premierja bistveno bolj pretresel kot odstop ministrice za izobraževanje, saj je Mramor minister, ki ima v vladni ekipi največjo težo, Setnikar-Cankarjeva pa je bila eden njenih šibkejših členov.
Ob tem nekateri blizu premierju celo razmišljajo, da gre pri razkritju visokih honorarjev za zaroto, katere namen naj bi bil pravzaprav odnesti Mramorja. Finančni minister naj bi se namreč s proračunskim načrtovanjem, kadrovskimi menjavami v DUTB in kadrovskim vrtiljakom v SDH mnogim zameril, ne glede na politično barvo. Dopuščajo celo, da naj bi »lovke zarote« segale do samega premierja. Naši drugi sogovorniki iz vladnih vrst v te teorije ne verjamejo. Prepričani pa so, da bodo nekateri zgodbo s honorarji vsekakor skušali izkoristiti kot pritisk na Mramorja v proračunskih zgodbah in pri nadaljnjem dogajanju v SDH. Napovedujejo še, da se tudi Cerar izpostavljanju visokih prejemkov, ki jih je dobil na račun svojega s. p., ne bo mogel ogniti.
Dušan Mramor včeraj o ozadjih zgodbe o honorarjih ni želel ugibati, so pa prejemki po njegovih besedah od nekdaj način diskreditacije nosilcev javnih položajev. Ob tem je spomnil na primer razkritja visoke plače Franceta Arharja pred dobrimi dvanajstimi leti, ko je kandidiral za predsednika države.
KPK in fakulteta za upravo vsaka s svojim tolmačenjem
Ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar je v zadnjih medijskih nastopih poudarjala, da gre pri dodatnih izplačilih fakultete za upravo za denar, pridobljen s tržno dejavnostjo fakultete, in ne za proračunska sredstva. Na navedbe so se odzvali v komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) in poudarili, da je po podatkih uprave za javna plačila fakulteta za upravo iz virov, ki niso posredni ali neposredni proračunski uporabniki, v letih 2013 in 2014 prejela zgolj 50.386,75 evra. Če je plačnik storitve, četudi je bila ta pridobljena na trgu, javna ustanova, gre torej po prepričanju KPK za javni in ne za tržni denar. Pogled na Supervizor pa pokaže, da je Setnikar-Cankarjeva sama (kaj šele, če k temu prištejemo honorarje drugih profesorjev) leta 2013 na fakulteti za upravo dodatno zaslužila 33.142 evrov, slabih deset tisočakov več, kot je fakulteta v tistem letu po navedbah KPK dobila na trgu.
A na fakulteti za upravo si to, kaj sodi v posamezne prihodke, razlagajo drugače kot KPK. »Fakulteta za upravo je iz prihodkov od prodaje blaga in storitev na trgu v letih 2013 in 2014 skupaj ustvarila 102.802 evra, skupaj z ostalimi neproračunskimi sredstvi pa 1.150.243 evrov. Domnevamo, da KPK pri objavi podatkov o tržnih sredstvih fakultete za upravo ni upoštevala, da izvajamo tržno dejavnost tudi za posredne in neposredne proračunske uporabnike,« so dokazovali napačno razumevanje KPK.
Protikorupcijska komisija je še poudarila, da gre pri objavi dodatnih zaslužkov fizičnih oseb za neto plačila. Zneski, navedeni v Supervizorju, so bili namreč nakazani na transakcijske račune prejemnikov, iz njih pa so bili že izvzeti potni stroški in nadomestila materialnih stroškov. Kot razlog, da so objavili zgolj podatke za zadnjih enajst let, pa so navedli, da podatkov za obdobje pred letom 2003 ni na voljo. Sicer pa so v KPK napovedali, da bo komisija v prihodnjih dneh objavila tudi imena tistih, ki so v zadnjih enajstih letih zaslužili več kot 150.000 evrov, to mejo pa bodo postopno še zniževali.
Sporočilo ministrstva za finance, da so honorarni prejemkih ministra Mramorja na Ekonomski fakulteti UL od leta 2003 do 2015 znašali zgolj 82 tisoč evrov.
