Na novo zgrajene tribune, ki sprejmejo na tisoče gledalcev in za katere smo odšteli na desetine milijonov evrov, marsikje po Sloveniji samevajo. Veliko teh pravih nogometnih kolosov sploh ni dokončanih ali pa niso videti tako, kot so si načrtovalci sprva predstavljali. Tudi lastništvo je marsikje nedorečeno. Sila redki so kakšni koncerti ali drugi nešportni dogodki, ki bi polnili tribune in zelenice. Postavljata se torej vprašanji, zakaj in kako smo gradili vse stadione v tako kratkem obdobju in ali je bilo ob njihovi neizkoriščenosti to sploh upravičeno.

Brez jasnega načrta

»Nogometni stadion ne sme biti vzrok, ampak mora biti posledica urejenega dela. V Ljubljani z okolico bi morali najprej oblikovati klub, ki bi lahko resno tekmoval na evropski ravni, in potem načrtovati primeren objekt. Zdaj pa smo ob nepravem času, na nepravem mestu in na nepravi način zgradili Stožice, medtem ko bežigrajski stadion propada,« je pojasnil arhitekt Boris Leskovec, ki se ukvarja z zgodovino športnih objektov v Ljubljani in preostali Sloveniji. Meni še, da za takšne infrastrukturne projekte manjka jasen prostorski načrt, koordiniran na državni ravni med vsemi odgovornimi institucijami. »Zdaj je nekaterih stvari preveč, drugih pa premalo. Denar se porablja za vprašljive projekte in se ga jemlje športnim panogam, ki bi ga nujno potrebovale,« je kritičen do pomanjkanja jasne politike pri gradnji športnih objektov.

Sosedje učinkoviti za manj denarja

Obisk v prestolnici vsekakor ne opravičuje naložbe, težke več kot 50 milijonov evrov, saj je povprečen obisk tekem Olimpije le okoli 1300 gledalcev. Za primerjavo: bližnji puljski klub Istra se lahko kot zadnjeuvrščeno moštvo v hrvaškem prvenstvu in v mestu s štirikrat manj prebivalci pohvali z 2200 gledalci na tekmo, pa so stadion Alda Drosine obnovili za šest milijonov evrov na zmogljivost okoli 9000 gledalcev, kar zmanjšuje tudi stroške letnega vzdrževanja. Pred še slabšo bilanco Stožice pa tudi druga mesta ironično rešujejo prav Mariborčani, saj vsako gostovanje slovenskih prvakov pripelje vsaj štirikrat toliko ljudi, zaradi česar se cena vstopnice za derbi z rednih 6 evrov poveča na 10. Na novozgrajenem stadionu so se pojavili tudi že novi problemi, saj se ob vsakem malo večjem nalivu igrišče spremeni v njivo. Okolica še ni dokončana, družabnega življenja pa praktično ni, saj se nikjer nima razviti, kar športni center dela za mrtvo puščobo, ki nekoliko oživi le pol ure pred vsako tekmo in po njej, kot lahko slišimo tudi od tamkajšnjih delavcev.

V Mariboru, ki se lahko pohvali z mednarodnimi tekmami in vsaj solidnim obiskom v prvenstvu – kot prvak sicer tudi ne kaj dosti boljšim kot v Pulju – pa so zapleti drugačni. V klubu opozarjajo, da morajo na evropskih tekmah sami velikokrat poskrbeti za primerno ureditev prostorov, seveda pa mariborski »ring« še ni niti zaključen, saj je zahodna tribuna že nujno potrebna prenove, prav tako bi bilo treba dokončati še prostore pod tribunami. Vijoličasti se občasno bojijo tudi izklopa elektrike, ker Športni objekti Maribor, mariborska občina in ZMŠD Branik še niso uredili medsebojnih razmerij. Tudi Ljudski vrt, ki je včasih gostil velike koncertne dogodke, pa trenutno drugih vsebin razen nogometa ne ponuja.

Tribuna v stečajni masi

Medtem je celjski stadion Arena Petrol, prvi v vrsti novih veleobjektov, glede na svojo zmogljivost najmanj izkoriščen, po prenovi Ljudskega vrta in gradnji Stožic pa je izgubil še reprezentančne tekme. Obšla ga ni niti kriza slovenskega gradbeništva, saj se je severna tribuna znašla v stečajni masi propadlega podjetja CM Celje. Tudi koprska Bonifika, zdaj ločena na nogometni in atletski stadion, se s polnimi tribunami in drugimi dogodki ne more pohvaliti, ob tem pa objekt niti ni v lasti občine, ampak Hypo Leasinga, pri katerem Koprčani odplačujejo najeti lizing. Murskosoboška Fazanerija, ki je imela nazadnje v prvi ligi podoben obisk kot trenutno Stožice, kar je glede na število prebivalcev mesta skoraj dvajsetkrat več, je bila ravno v sezoni Murinega zadnjega uspeha v letu 2012 prenovljena, a zdaj znova čaka, da se klub, trenutno delujoč le kot nogometna šola, pobere iz nižin tretje lige.

Stožice Ljubljana (2010)

Lastništvo: 100 % ljubljanska občina

V upravljanju Javnega zavoda Šport Ljubljana

Zmogljivost: 16.038 sedišč

Vrednost kompleksa: 53.941.152 €

Stroški letnega vzdrževanja: 320.000 €

Uporabnina: na dan na tekmo od 7000 € (samo igrišce) do 18.000 € (ob polni zasedenosti in osvetljavi)

Klub: NK Olimpija iz programa MOL športa prejema 81.041,89 € za uporabo stadiona, nima neporavnanih obveznosti

Rekord: 15.972 gledalcev, na tekmi Olimpija – Chelsea (2014)

Povprečni obisk: 1. SNL, jesenski del: 1322; reprezentanca (zadnje 3 tekme): 11.625

Vstopnina v 1. snl: 6 € (10 € za tekmo z Mariborom)

Ljudski vrt, Maribor (1961, zadnja prenova: 2008)

Lastništvo: 90 % mariborska občina; 10 % ZMŠD Branik

V upravljanju Javnega zavoda Športni objekti Maribor

Zmogljivost: 12.994 sedišč

Vrednost kompleksa: 16.670.000 € (vrednost celotnega kompleksa s teniškimi igrišči in dvorano Lukna)

Stroški letnega vzdrževanja: 377.500 €

Uporabnina: na tekmo do 3500 € (odvisno od tekme in št. gledalcev)

Klub: NK Maribor: sam pokrije 54.000 € na leto za tekme, iz programa športa MOM se pokrije 178.135 €, nima neporavnanih obveznosti

Rekord: 20.000 gledalcev, na tekmi Maribor – Proleter (1973)

Povprečni obisk: 1. SNL, jesenski del: 3363; reprezentanca (zadnje 3 tekme): 9165

Vstopnina v 1. snl: 10 € (6 € navijaška tribuna)

Arena Petrol, Celje (2003, dokončana: 2008)

Lastništvo: igrišč, V, Z in J tribuna celjska občina; S tribuna CM Celje – v stečaju

V upravljanju ZPO Celje, d. o. o.,po koncesijski pogodbi

Zmogljivost: 13.400 sedišč

Vrednost kompleksa: 10.212.059 €

Stroški letnega vzdrževanja: 220.000 €

Uporabnina: na tekmo od 3800 € do 4300 € (z osvetljavo)

Klub: /

Rekord: 10.055 gledalcev, na tekmi Slovenija – Norveška (2005)

Povprečni obisk: 1. SNL, jesenski del: 1080; reprezentanca (zadnje 3 tekme): 3500

Vstopnina v 1. snl: 5 €

Fazanerija, Murska Sobota (1936, zadnja prenova: 2012)

Lastništvo: 100 % murskosoboška občina

V upravljanju občine in Društva nogometna šola Mura

Zmogljivost: 4700 sedišč + 1500 stojišč

Vrednost kompleksa: 653.233 €

Stroški letnega vzdrževanja: 48.500 €

Uporabnina: ni podatkov, ker ni drugih najemnikov

Klub: NŠ Mura uporablja brezplačno, v zameno klub pokrije stroške vode, kanalizacije, kurjave in odvoza smeti v višini 11.000 €

Rekord: 6500 gledalcev, na tekmi Nafta – Mura (2012) Povprečni obisk: 3. SNL, jesenski del: 405; 1. SNL, jesenski del 2012/13: 1111, 9,8 % prebivalcev

Vstopnina v 3. snl: 4,5 €

Bonifika, Koper (1947, zadnja prenova: 2010)

Lastništvo: Hypo Leasing, dokler koprska občina ne odplaca lizinga

V upravljanju Javnega zavoda za šport MO Koper

Zmogljivost: 4280 sedišč

Vrednost kompleksa: 3.574.305 €

Stroški letnega vzdrževanja: 80.000 €

Uporabnina: na tekmo (2 uri) od 800 € do 2000 € (z osvetljavo in polno zasedenostjo)

Klub: NK Koper plačuje od 800 do 1100 € na tekmo, nima neporavnanih obveznosti

Rekord: 10.500 gledalcev, na tekmi Koper – Olimpija (1987)

Povprečni obisk: 1. SNL, jesenski del: 575; reprezentanca (zadnje 3 tekme): 4000

Vstopnina v 1. snl: 5 €