Poudaril bi, da sva bila z ženo pred njeno smrtjo v slabih odnosih in da je pred sodiščem vložila tožbo za razvezo najinega zakona. Zanima me, ali sem glede na to še upravičen do dedovanja njenega premoženja (tretjinski delež)?

Odgovor: Če je bila zakonska zveza z zapustnikom razvezana ali razveljavljena, velja, da zakonec nima dedne pravice. Nekoliko drugače je v primeru, če je bila vložena zgolj tožba za razvezo zakonske zveze. V takem primeru dedne pravice še niste izgubili, vendar pa jo utegnete izgubiti, če bi se ugotovilo, da je bila tožba za razvezo zakonske zveze, ki jo je vložila žena, utemeljena.

Vprašanje: Nedavno mi je umrla mama, ki je nekaj mesecev pred smrtjo del stanovanjske hiše z darilno pogodbo prepisala na mojega brata. Oporoke ni napisala, tako da je bilo uvedeno zakonito dedovanje. V zapuščini je še druga polovica stanovanjske hiše. V skladu z zakonitim dedovanjem naj bi si ta del hiše delil po načelu pol bratu in pol meni. Zanima me, ali ni mama z darilno pogodbo vplivala na moj zakoniti delež pri hiši.

Odgovor: V skladu z zakonom se vsakemu zakonitemu dediču vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršen koli način dobil v dar od zapustnika (torej tudi del stanovanjske hiše). Obstaja pa določena izjema – namreč če je zapustnik ob daritvi ali pozneje ali v oporoki izrecno izjavil, da naj se darilo ne vračuna v dedni delež, ali če se da iz okoliščin sklepati, da je to bila zapustnikova volja (to je sicer težje dokazati), potem do vračunanja ne pride.

Svetujem vam, da vračunanje darila izrecno zahtevate na sodišču (do vračunanja namreč ne pride avtomatično) in to bo potem dolžno upoštevati, da je brat že dobil darilo v obliki dela stanovanjske hiše.

Mag. Boštjan J. Turk