Pritiski na politične odločevalce zaradi napovedanih sprememb zakona o avtorskih in sorodnih pravicah se nadaljujejo. Pred dnevi je namreč koordinacija glasbenih, avdiovizualnih in literarnih ustvarjalcev Galus pod vodstvom Petra Lovšina predsedniku države Borutu Pahorju, premierju Miru Cerarju, predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu, ministrici za kulturo Julijani Bizjak Mlakar, gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku, varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer in poslancem poslala dopis, v katerem izražajo ostro nasprotovanje spremembam zakona »zaradi škodljivosti in neusklajenosti z ustvarjalci in poustvarjalci« ter zahtevajo »takojšen odstop« direktorice urada za intelektualno lastnino Vesne Stanković Juričić.
(Ne)usklajen zakonski predlog
»Zakon je treba nemudoma zavreči in ga takoj poslati na smetišče zgodovine, saj skuša na področju reguliranja pravic uvesti stanje, ki je za ustvarjalce in poustvarjalce nedopustno, zato se mu bomo odločno uprli z vsemi razpoložljivimi sredstvi,« lahko preberemo v dopisu, pod katerega so se poleg Lovšina podpisali še Domen Gracej (Glasbeni forum), Gal Gjurin (Slovenska unija glasbenih ustvarjalcev SUGU) in Andrej Štritof z Združenja slovenskih neodvisnih avdio- in videoproducentov.
Četudi na ministrstvu za gospodarstvo pojasnjujejo, da so bila pri pripravi zakonskega predloga, »kolikor je bilo mogoče, upoštevana stališča in mnenja zainteresirane javnosti k predlogu, ki je bil objavljen avgusta 2013«, podpisniki omenjenega dopisa trdijo nasprotno. Po njihovem mnenju predlog zakona, ki je sicer šele v javni obravnavi, ni usklajen – »ne s cehovskimi glasbenimi organizacijami, ne z evropsko direktivo, ne z evropskimi smernicami razvoja ustvarjalnosti, ne z nacionalnim interesom ter zdravim razvojem države, ustvarjalnosti in poustvarjalnosti«.
Petnajst milijonov evrov zbranih nadomestil
Kot je znano, bi urad za intelektualno lastnino po napovedanih spremembah zakona dobil večje pristojnosti in s tem tudi večji nabor ukrepov zoper tiste, ki kršijo zakonodajo (opomini, denarne kazni za poslovodstva kolektivnih organizacij in njihov odpoklic), poleg tega pa bi se povečal tudi notranji nadzor kolektivnih organizacij.
A je za podpisnike omenjenega dopisa takšna ureditev absurdna, »saj kolektivno upravljanje poteka po osnovnih načelih demokracije, z volitvami članov v odbore teh organizacij«. Kot smo že poročali, so skupni prihodki štirih kolektivnih organizacij (od petih) od zbiranja nadomestil leta 2013 znašali dobrih 15 milijonov evrov, od tega največ pri Sazasu in IPF. Zakon »ne bo rešil niti temeljnega problema neplačevanja glavnih dolgov, ki jih na primer domačim in svetovnim avtorjem dolgujejo veliki uporabniki«, še piše v dopisu. Ob tem so omenjeni RTV Slovenija (20 milijonov evrov), Telekom, T-2 in Telemach (12 milijonov evrov)…
Koordinacija Galus zahteva tudi odstop direktorice urada Vesne Stanković Juričić, ki je svoj odhod sicer že napovedala, in še dveh »ključnih oseb za nastanek tega zakona, Mojce Pečar in Petre Boškin«.
