Zato je policijski polkovnik Nikolaj Potemkin z velikim olajšanjem prebral depešo predsednika Putina, da mora policija prioritetno in najhitreje najti morilca vodje opozicije Nemcova. Če bi Vladimir ukazal odkriti, kdo krade toaletni papir na notranjem ministrstvu, bi bila to skorajda nerešljiva naloga in bi morali za pomoč prositi ameriško Cio in izraelski Mosad. Odkrivanje političnih morilcev pa je lažje kot spiti liter vodke in okupirati Krim. Takoj je poklical podrejenega majorja Vitalija Smotanenka. »Da mi v dveh dneh najdeš morilce tiste gnide Nemcova, naj se mu duša izdajalska cvre v peklu,« je zaukazal. »Mala malica, tavrišč polkovnik, moji fantje so že na poti. Griša Podrepnikov in Volodja Brezdušni sta že v očeh predsednika Vladimirja prebrala njegovo željo, še preden je poslal depešo! Saj veste, poznamo ga v dušo!«

Griša in Volodja sta se po razdrapani cesti s ta novim beemvejem odpeljala v Grozni, prestolnico Čečenije, in po kratkem pogovoru v dveh gostilnah, eni mošeji, na eni policijski postaji aretirala Zaura Dadajeva ravno, ko je peljal otročička v vrtec. Zakaj njega, se bo vprašal neumni zahodni spremljevalec medijev, ko pa je možak desetletje zvesto služil v ruskih tajnih službah v boju proti čečenskim upornikom. Zato, valjda, ker upornik, nasprotnik ruske okupacije Čečenije, za noben denar ne bi za potrebe Kremlja ubil Putinovega kritika. Torej, kriv je lahko samo moskovski plačanec, ki se je besen zaradi porazov nogometnega moštva iz Groznega in žene, ki ga vara z ruskim častnikom, želel maščevati Putinu tako, da je ubil njegovega kritika v upanju, da bo ves svet mislil, da ga je dal ubiti sam ruski predsednik. Ilarju Musajevu, tamkajšnjemu birtu, ki ni hotel z njima v Moskvo, pa je v roki ponesreči eksplodirala bomba. Razumete?

Na poti nazaj sta se Griša in Volodja ustavila na meji z Ingušetijo in tam pobrala mrtvo pijanega Tamerlana Eskerkanova, ki je po obljubljeni flaši vodke priznal ne samo umor Nemcova, ampak tudi umora Kennedyja in Johna Lennona. Griša in Volodja sta, zadovoljna z uspešno in bliskovito akcijo, vendarle zelo zvito ugotovila, da je tem nepridipravom v prtljažniku moral pomagati nekdo iz Moskve, takšen, ki pozna mesto in ve, da je Petuški moskovsko predmestje, ne pa sedež Nemcovljeve opozicije, in sta naročila kolegu Pjotru Neumnovemu, naj najde pomagače. Ta je v dveh urah na moskovski tržnici aretiral Čečena Šagida Gubaševa in Ramzana Bakajeva, ki sta raztovarjala tovornjak, poln čečenske solate. Takoj ko sta rekla, da sta navadna solatarja, ki nimata pojma, kdo je Nemcov, je Pjotr vedel, da gre za soudeleženca gnusnega, a razumljivega umora (kdo pa je imel rad tega Nemcova), in ju je z batino nagnal v marico.

Mission accomplished, akcija končana. Kdo pa je naročnik umora? E, moment! Policija lovi barabe, s poštenjaki v ozadju pa naj se ukvarjajo na sodišču in v Kremlju. Panjemajete (razumete)?