Brez zmage in brez niza je slovenska teniška reprezentanca zapustila Bratislavo. Takšna je realnost, če Slovenija nima popolne zasedbe. »Vsaka točka bi bila za nas velik uspeh. Zdaj je nimamo. Poraz po dveh dneh pove vse. Bili smo popolni avtsajderji. Prišli smo z Grego Žemljo, ki na tej ravni ni igral dve leti, in z mladima Tomom Kočevar-Dešmanom in Mikom Urbanijo, ki sta na ravni serije futures,« je dejal selektor Blaž Trupej.
Slovensko zasedbo zdaj čaka boj za obstanek v 1. evroafriški skupini. Tekmec bo Izrael. »Upam, da bomo imeli takrat boljšo ekipo,« je rekel Trupej, ki trdi, da bi lahko s popolno zasedbo več dosegli že na Slovaškem. »Če bi igral Blaž Rola in bi bil Blaž Kavčič zdrav, potem bi lahko bilo bolje. Toda kljub vsemu gre zgolj za ugibanja,« je pristavil. »Treba si bo postaviti realne cilje. Od leta 2012 nismo igrali nikoli kompletni. Ali je bil kdo operiran, bolan ali pa igralcev ni bilo. Če so vsi zraven in zdravi, potem lahko ob dobrem razpletu pridemo v kvalifikacije za svetovno skupino. Kadar ni tako, pa je vse zelo ubogo, kar se je potrdilo tudi na Slovaškem,« je razmišljal slovenski selektor. »Na tej ravni so ekipe, kot so Slovaška, Ukrajina, Španija… Daleč od tega, da imamo v tej skupini zagotovljen obstanek. V Izraelu nas čaka težko gostovanje. Če nam takrat ne bo uspelo, bomo imeli še eno priložnost konec oktobra. Če bomo kompletni, potem imamo realne možnosti za obstanek, v nasprotnem primeru si tega niti ne zaslužimo.«
Selektor ima še motivacijo
Na zdravje v slovenskem taboru ne morejo vplivati, a drugače je z odpovedmi. V tem pogledu sta v ospredju Blaž Rola in Aljaž Bedene. Prvi ima za seboj investitorja, ki mu narekuje urnik, zato Rola pri udeležbi v reprezentanci nima glavne besede. Jasno je, da je v njegovem primeru na potezi predvsem Teniška zveze Slovenije, ki bo morala pokazati več pogajalskih sposobnosti, da bo Rola postal redni član izbrane vrste. Drugače je pri Bedenetu, ki še vedno čaka na britanski potni list in na to, kakšen bo razplet morebitnega prestopa v britansko reprezentanco. Dokler bo tako, ni v načrtih slovenske zveze, vodilni ljudje pa pravijo, da bo moral za morebitno vrnitev prvi korak narediti Bedene.
V takšnih situacijah, ko je vnaprej jasno, da Slovenijo čaka gladek poraz, ni lahko niti članom reprezentance. Vzdušje ni slabo, a pravega žara tudi ni. Selektor Trupej je bil vse tri dni precej zadržan. »Motivacijo še vedno imam. Toda če greš na tekmovanje kot avtsajder, so prisotni povsem drugačni občutki kot takrat, ko imaš možnosti za zmago,« pravi Trupej, ki se še vidi na selektorskem stolčku. »Ko sem kandidiral za tretji mandat, sem dejal, da ga bom skušal dokončati, nikoli pa ne veš, kaj prinese čas,« je bil kratek. Čas pa bo prinesel tudi odločitev, kdaj točno bo Slovenija igrala z Izraelom. Po tolmačenju slovenske zveze bo to od 18. do 20. septembra, medtem ko je uradna spletna stran Davisovega pokala zapisala termin od 17. do 19. julija. Problem je nastal, ker hoče slovenska zveza ravno v tem julijskem terminu organizirati turnir serije challenger v Portorožu, ki naj bi ga uradno prijavili ta teden. Točnega odgovora v Bratislavi ni mogel podati niti uradni nadzornik s strani Mednarodne teniške zveze ITF.
Teniški center za 20 milijonov evrov
Toda kakršna je bila razlika na igrišču med Slovaško in Slovenijo, je tudi v infrastrukturnih pogojih. Slovaška teniška zveza ima v Bratislavi takšen teniški center, o kakršnem lahko Slovenija le sanja. Zgradili so ga leta 2003, v njem pa so osrednja teniška dvorana, pet igrišč za trening, fitnes, igrišča za badminton, igrišča za skvoš, savna, trgovine, restavracije… Objekt ima devet nadstropij, v njem pa so še hotel s štirimi zvezdicami, pisarne za direktorje, trenerje in druge zaposlene na teniški zvezi. Vzdrževanje ni poceni, toda teniški center ima jasen poslovni model. Denar priteka nazaj z oddajanjem poslovnih prostorov, oglaševanjem v dvorani, z oddajo VIP-prostorov, organiziranjem kongresov, koncertov… Na voljo so tudi igrišča za trening, pri čemer ima teniška zveza rezerviran termin do štirih popoldan, od tedaj naprej pa igrišča uporablja komercialna javnost. Skupno je bilo v letu 2014 dvaindvajset različnih dogodkov, ki skupno zasedejo dvorano še za bistveno več dni. Že denimo organizacija Davisovega pokala vzame teden dni, ko v dvorani igralci najprej trenirajo, konec tedna pa tekmujejo.
Projekt je v celoti stal 20 milijonov evrov. Polovico denarja je prispeval državni proračun, za drugo polovico je slovaška teniška zveza dobila kredit na banki. Skupaj z gradnjo je rasla tudi zveza. Pred petnajstimi leti je imela zveza dva zaposlena, danes jih ima 35. Ob tem ne izostaja osnovni namen – teniški uspeh na igrišču. Le malo pred dokončanjem gradnje je ženska slovaška reprezentanca leta 2002 osvojila pokal FED, moška reprezentanca pa je bila leta 2005 v finalu Davisovega pokala, ko je v tej dvorani izgubila proti Hrvaški. Moška zasedba se bo spet poskušala prebiti v svetovno skupino, pri čemer ima dva igralca med elitno stoterico (Kližan in Lacko). Še bolje je pri ženskah, kjer je med najboljšo stoterico pet Slovakinj – Cibulkova (23.), Hantuchova (46.), Rybarikova (47.), Schmiedlova (56.) in Čepelova (67.)
Slovaška – Slovenija 5:0 (Kližan – Žemlja 7:5, 6:3, 6:4, Gombos – Kočevar-Dešman 6:2, 6:4, 7:6 (3), Kližan, Zelenay – Žemlja, Kočevar-Dešman 6:3, 6:4, 6:4, Kližan – Kočevar-Dešman 6:1, 7:6 (0), Lacko – Urbanija 6:3, 6:2).