Direktorica urada za intelektualno lastnino (UIL) Vesna Stanković Juričić, ki je še v petek sodelovala na okrogli mizi Slovenske tiskovne agencije o noveli zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju noveli zakona), bo po naših informacijah podala odpoved delovnega razmerja oziroma prošnjo, da se jo razreši z mesta direktorice urada. To bi pomenilo, da Stanković-Juričićeva zapušča urad zgolj po letu dni, odkar ji je nastopil petletni mandat, prav v obdobju, ko je osnutek novele v javni obravnavi.
Burno obdobje v času direktorja Jurija Žureja
Po neuradnih informacijah naj bi se Vesna Stanković Juričić za svoj odhod odločila zaradi pritiskov, ki so jih sprožile napovedane spremembe zakona o avtorski in sorodnih pravicah, predvsem v delu, ki se nanaša na delovanje kolektivnih organizacij. Kot smo že poročali, so nekateri predstavniki kolektivnih organizacij že lobirali v državnem zboru in na gospodarskem ministrstvu, ki je tudi uradni predlagatelj novele.
Znano je namreč, da bi urad za intelektualno lastnino po napovedanih spremembah zakona dobil večje pristojnosti in s tem tudi večji nabor ukrepov zoper tiste, ki kršijo zakonodajo, poleg tega pa bi se povečal tudi notranji nadzor kolektivnih organizacij. Ob tem pa ne gre spregledati, da je urad pod vodstvom Stanković-Juričićeve, ki je tudi članica sveta agencije za trg vrednostnih papirjev, sprožil več kot 70 nadzorstvenih postopkov zoper kolektivne organizacije.
»Tega urada ne vodi stroka, ampak ga vodijo lobiji in interesne skupine. V povprečju so direktorji patentnih in podobnih uradov v tujini na svojih položajih 20 ali več let,« na vprašanje, zakaj prihaja do nenehnih odhodov z direktorskega položaja urada, odgovarja Jurij Žurej, ki je vodenje prevzel v času Pahorjeve vlade. Sledilo je burno obdobje. Ker so Žureju prisluškovali in sledili, je o tem razpravljala parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. V istem obdobju je skupščina Sazasa zahtevala Žurejev takojšen odstop, predsednik Slovenske unije glasbenih ustvarjalcev Zoran Predin pa je aprila 2012 na takratnega gospodarskega ministra Radovana Žerjava naslovil tudi odprto pismo, v katerem je utemeljil, zakaj Žurej ne more biti direktor urada. Ministrstvo za gospodarstvo je Žureju mesec dni kasneje vročilo sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, na njegovo mesto pa je druga Janševa vlada postavila Luko Novaka.
Urad kot talec avtorskega prava
A se je njegov petletni mandat na čelu urada prav tako zaključil v manj kot letu dni. Neuradno naj bi tedaj na gospodarskega ministra Stanka Stepišnika pritisnili različni lobiji zaradi napovedanih posegov v zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Spomnimo, da je moral Novak pred svojo razrešitvijo, kot so tedaj poročali mediji, zaradi »povišanih tonov in tolčenja po mizi« celo predčasno prekiniti sestanek z glasbenimi in avdiovizualnimi ustvarjalci.
Novak pravi, da urad s strokovnostjo nima težav, problem nastopi takrat, ko postane talec avtorskega prava. »Nikogar ne zanimajo patenti in blagovne znamke,« dodaja nekdanji direktor urada. Po njegovih besedah je lobijev, ki pritiskajo na delo urada, več: dva sta močna na področju kolektivnih organizacij, vpliven je trgovinski lobi... »Nekatere direktorje postavijo zato, da bi služili določenim lobijem. Lobiji pa seveda delujejo tako, da bi vodstva kolektivnih organizacij dobila čim več. In ker ti lobiji pritiskajo na vsakokratno politično garnituro, ki ve zelo malo ali skorajda nič o intelektualni lastnini, so te podvržene tovrstnemu kadrovanju,« poudarja Novak.
