Ministrska matematika je kar nekaj otrok prikrajšala za letošnjo šolo v naravi. Koliko natančno, ni znano. V Centru šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) sta šolo v naravi zaradi predvidenih varčevalnih ukrepov po besedah direktorice Alenke Kovšca odpovedali dve šoli. Koliko jih je šolo v naravi odpovedalo pri drugih ponudnikih, ni znano, saj so šole pri njihovi izbiri svobodne. Ena od šol, v kateri šestošolci letos ne bodo odšli na smučanje, je osnovna šola Kanal.
Denarja dovolj za vse petošolce
Kot je znano, naj bi se ta mesec v skladu z varčevalnimi ukrepi vlade spremenila pravila za sofinanciranje šole v naravi. Državne subvencije naj bi bile namenjene le še socialno najšibkejšim učencem. To naj bi državi prineslo 430.000 evrov prihranka. A tik pred uresničitvijo tega ukrepa je ministrstvo za izobraževanje sporočilo: sofinanciranje in subvencioniranje šole v naravi bo tudi letos takšno, kot je bilo doslej. Znesek sofinanciranja ostaja nespremenjen, 1,26 milijona evrov naj bi zadostovalo za celotno generacijo otrok, ki obiskujejo 5. razred osnovne šole, dodatnih 406.457 evrov pa ministrstvo namenja za subvencije za socialno šibke.
Kanalska osnovna šola je za šestošolce običajno pripravila smučarsko šolo v naravi, ki je med vsemi, ki jih organizira šola, najdražja. Da se je učenci ne bodo udeležili, so se na prvem roditeljskem sestanku odločili njihovi starši, pravi ravnateljica šole Milka Zimic. Kljub subvenciji občine, ki za vsakega učenca v vsaki šoli v naravi nameni 25 evrov, bi petdnevno smučanje stalo 210 evrov na učenca. »Cena je ugodna, glede na to, da vključuje bivanje, štiri obroke na dan, smučarsko vozovnico... Vendar je za družine, ki tudi sicer ne smučajo, visoka,« pravi Zimičeva. Ti morajo za otroke priskrbeti še smučarsko opremo, katere nakup ali izposoja ni poceni. »Žal pa bi ravno ti otroci od te šole v naravi imeli največ.«
Tri leta varčevanja za udeležbo
Ker v CŠOD ne zmorejo pokriti vseh potreb šol, ki v njihovih 24 domovih želijo izpeljati šolo v naravi, po besedah Kovščeve nekaj odpovedi zaradi napovedanih varčevalnih ukrepov ni bistveno vplivalo na delovanje domov. Šola v naravi je del razširjenega programa osnovne šole, zato je njena organizacija za šolo obvezna, udeležba otrok pa prostovoljna. Ministrstvo jo sofinancira za vsakega učenca enkrat v devetletki, šole pa največkrat pripravijo več šol v naravi. »Poznamo takšne šole, ki vsako leto v naše domove pripeljejo vse generacije svojih učencev. So pa tudi takšne, za katere vemo, da so starši varčevali tudi po tri leta, da so jo otroku lahko plačali,« dodaja.
Kanalska ravnateljica Zimičeva ob tem dodaja, da se državno subvencionirane šole v naravi v 5. razredu, ki je plavalna in po občinski subvenciji starše stane 67 evrov za ves teden otrokovega bivanja, praviloma udeležijo vsi učenci. Socialno šibkejšim pomagajo tako v šoli kot v dobrodelnih organizacijah.
Šole, ki šolo v naravi pripravljajo prek CŠOD, se na razpis prijavijo že aprila. Tako so že lanskega aprila prijavile svoje želje za letošnje šole v naravi, čez en mesec pa bodo to storile za prihodnje šolsko leto. Če bi ministrstvo varčevalne ukrepe pripravilo med prijavljanjem šol, bi bil verjetno upad zanimanja šol večji. A starši so za zagotovitev šole v naravi svojemu otroku pripravljeni varčevati tudi dlje časa. »Ko smo med starši opravljali raziskavo, smo ugotovili, da šolo v naravi zelo cenijo in jo po pomembnosti dejavnosti za otroka uvrščajo zelo visoko. Predvsem poudarjajo tiste vidike socializacije otrok, ki se jih drugače ne da doseči,« dodaja Kovščeva.
Na pomembne učinke šole v naravi pa opozarja tudi Zimičeva, ki je otroke na letovanjih spremljala 15 let. »Učenje je drugačno, saj poteka prek asociacij. Učenci se stvari, ki se jih naučijo v šoli v naravi, spomnijo kot pesmice. Pomembno pa je tudi, da jih spoznamo še po drugi, nešolski plati. Ko so z nami noč in dan, so preprosto drugačni kot v šoli,« še poudarja ravnateljica.
