Študentka laboratorijske biomedicine je včeraj v Pragi opravila trening, danes pa se bo s preostalim delom reprezentance vrnila v Slovenijo. Svoje misli je že usmerila v cilje sezone na prostem. Počitka ne bo imela, saj ji je dvoranska sezona služila le kot priprava na poletni del, od katerega si obeta postavitev novih rekordov.
Čestitke ob vnovični uvrstitvi v finale na velikem prvenstvu. Kako ste doživeli uspeh v Pragi?Potem ko sem na balkanskem prvenstvu v Carigradu pretekla razdaljo v devetih minutah, sem si želela dobro pripravljenost nadgraditi z uvrstitvijo v finale v Pragi. Zelo sem vesela, da mi je uspelo. Še posebno se veselim, da sem tekla pod devetimi minutami.
Menite, da bi bili lahko v finalu še hitrejši, če bi imeli kakšen dan počitka več?Ne bi se branila dodatnega dneva počitka. Bilo je zelo naporno, saj sem za razliko od kakšne tekmice v kvalifikacijah dala vse od sebe.
Kako ste se počutili na kratkih dvoranskih krogih, povrhu še brez ovir?Bilo mi je zelo všeč, vse skupaj se je dogajalo hitro. Ni se mi vleklo in je bila prava popestritev priprav na poletno sezono.
Ste četrta Slovenka, ki je na 3000 metrov tekla pod devetimi minutami. Kaj to pomeni za rezultate na 3000 metrov z ovirami?Trener Svjetlan Vujasin me je pred časom motiviral, da mora biti moj cilj v teku na 3000 metrov dosežek pod devetimi minutami. To je nedvomno odlična popotnica za poletno sezono. Z dosežki v dvoranski sezoni si lahko obetam tudi izboljšanje osebnega in državnega rekorda v teku na 3000 metrov z ovirami. Kaj to pomeni? Da bi se lahko spustila pod mejo devetih minut in pol. Glede na to, da sem v Pragi premagala tekmovalko, ki ima na »stiplu« rekord 9:23, se lahko tudi sama približam njenemu času. Motivacije mi gotovo ne bo manjkalo. Norma za svetovno prvenstvo v moji disciplini znaša 9:44, kar mi ne bi smelo povzročati večjih težav.
Glede na dosežene rezultate lahko bržčas pozitivno ocenite zimske priprave, katerih del ste preživeli v Južni Afriki?Priprave so bile nedvomno uspešne. Me je pa zadnji teden priprav začela boleti zadnja desna stegenska mišica, tako da sem morala po napornih treningih tudi malce počivati. Da sem dobro pripravljena, kažejo rezultati, saj sem bila presenečena, ko sem tekla pod devetimi minutami.
So razmere v Južni Afriki res tako dobre, kot jih opevajo številni atleti?Sama sem bila pozimi prvič tako daleč. Razmere za vadbo so res zelo dobre, na voljo so stadion, fitnes, bazen, skratka vse, kar atlet potrebuje za dober trening. Poleg tega smo na istem mestu zbrani atleti iz vse Evrope in zanimivo je opazovati, kako drugi trenirajo. Opazila sem, da tekmice velik poudarek dajejo fitnesu. Precej več kot jaz. Tu so še moje rezerve.
Več atletov pravi, da jim je všeč, ker v Južni Afriki na travnih površinah veliko tečejo bosi in posledično manj obremenjujejo telo. Tudi vi tako menite?Sama sem delala izteke bosa. Toda tovrstno vadbo izvajam tudi, ko treniram doma.
Decembra lani ste postali športna osebnost leta. Koliko vam pomeni ta naziv, ki ga podeljuje Društvo športnih novinarjev Slovenije?Veliko mi pomeni. Po takšnih nazivih ljudje še več pričakujejo od tebe, kar je zame dodatna spodbuda.
Kako zlata maturantka napreduje pri študiju laboratorijske biomedicine?Redno opravljam izpite drugega letnika in nimam nobenih težav z usklajevanjem treninga in študija.
