Prve lanske predstavitve novega twinga iz novomeškega Revoza so napovedovale izjemno prodajo. Temu primerno so se v Revozu odzvali z uvedbo polovične nočne izmene. V njej je dobilo delo 450 agencijskih delavcev, ki so imeli pogodbe za nedoločen čas. A že v začetku januarja se je izkazalo, da so bile napovedi precenjene in bi Revoz povpraševanju po twingu zadostil z običajnima dvema izmenama. Ukinitev nočne izmene 1. marca je bila neizogibna.
Naš sogovornik Robert Ivanc, ki je v treh mesecih dodobra izkusil »uničujoči ritem tekočega traku«, kot ga sam opisuje, s prstom kaže na pristojne državne institucije, češ da kljub izdatni državni podpori Revozu niso ukrepale in zaščitile delavcev. Dejstvo je, da se je v pogodbi o državnem sofinanciranju projekta Edison v višini 22,5 milijona evrov (celoten projekt je vreden 450 milijonov evrov) Revoz zavezal, da bo najkasneje do 30. decembra 2016 ustvaril 51 novih delovnih mest oziroma 102, če bo proizvodnja tekla v dveh izmenah. Vendar v to številko agencijski delavci niso všteti. Do konca leta 2016 naj bi torej Revoz zaposloval 2105 delavcev, pravijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Agencije odpovedale pogodbe za nedoločen čas
O poteku investicijskega postopka je Revoz ministrstvu nazadnje poročal januarja letos, decembra pa je ministrstvo v Revozu izvedlo kontrolo projekta. Revoz je od 30. marca 2011 do konca lanskega leta v projekt vložil nekaj več kot 330 milijonov evrov. Zadnji dan lanskega leta je zaposloval 2002 delavca in 1078 agencijskih delavcev; zdaj je teh nekaj več kot 600. Kot dodajajo v Revozu, v preteklih dveh letih, ko so se soočali z upadom proizvodnih količin, agencijskih delavcev niso imeli.
Številni, ki so z marčevsko ukinitvijo nočne izmene ostali brez dela, so tako še vedno za nedoločen čas zaposleni pri agencijah. Nekatere zdaj iščejo delo zanje, veliko se jih je znašlo v programu presežnih delavcev in so agencije z njimi že prekinile pogodbe, le peščica si jih je sama našla delo. Mnogim ne pripada odpravnina, saj so bili zaposleni manj kot eno leto. Koliko so pridobile agencije z izdajanjem pogodb za nedoločen čas, ostaja skrivnost. »Delavci s tako pogodbo nismo pridobili prav ničesar, z njo so pridobili le agencije in Revoz,« dodaja zdaj spet brezposelni Ivanc.
»Zaposlovanje pri agencijah za nedoločen čas je fleksibilna oblika dela, ki pa za delavca dolgoročno ne prinaša nikakršne varnosti. Iz poslovnega razloga lahko delavca kadar koli odpustijo. Zato sindikat takšnemu zaposlovanju nasprotuje, saj ne vidimo nobene potrebe, da nekdo služi na račun teh ljudi,« pravi predsednik sindikata delavcev Revoza Slavko Pungeršič. Se je pa tokrat prvič zgodilo, da so agencije v Revoz poslale toliko delavcev, zaposlenih za nedoločen čas. Po novi zakonodaji namreč lahko v podjetju dela več kot 20 odstotkov agencijskih delavcev le pod pogojem, da so pri agencijah zaposleni za nedoločen čas.
Čeprav naj bi imeli agencijski delavci po zakonu enake pravice kot drugi zaposleni, pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ugotavljajo, da pogosto ni tako. Največje razlike so pri regresih za letni dopust, prevozih na delo in z dela, pri številu dni dopusta pa tudi pri višini urne postavke, vendar je teh primerov vedno manj.
Po podatkih ZSSS je bilo v Sloveniji decembra lani 12.637 agencijskih delavcev, še januarja lani 6220. Zakaj takšen porast, Andrej Zorko iz ZSSS le ugiba. Dejstvo je, da je bilo ob uvedbi reforme trga dela pred dvema letoma v Sloveniji skoraj dvesto agencij, ki so večinoma zaposlovale brez pogodb, za določen čas, skratka »na črno«, pravi. Strožja zakonodaja je njihovo število oklestila na sedanjih 94. »Trg dela je nastavljen tako, da se splača imeti pri sebi zaposlene za nedoločen čas, saj tako lažje nastopaš na trgu pri pridobitvi posla. Število pogodb za nedoločen čas pri agencijah se je tako ekstremno povečalo,« pravi Zorko. »Poleg tega delodajalci nimajo več instituta poskusnega dela in ga nadomeščajo z agencijskimi delavci, ki jih potem redno zaposlijo pri sebi.«
Sodelovale štiri agencije
Z Revozom so v primeru omenjene nočne izmene sodelovale štiri agencije, med njimi tudi Kariera, ena največjih kadrovskih agencij pri nas. Kot pravi njen izvršni direktor Tilen Prah, so vsi pogoji dela ter bonitete, ki izhajajo iz dela pri naročniku, urejeni z zakonom, kolektivno panožno pogodbo ali, v primeru Revoza, interno kolektivno pogodbo, ki je potrjena tudi s strani sindikatov. Prah ne želi razkriti, koliko delavcev so poslali na delo v Revoz, je pa Kariera Revozov največji partner. Ker je na območju širše Dolenjske zmanjkalo delovne sile, so kader iskali tudi v osrednjeslovenski, zasavski in belokranjski regiji. Po prekinitvi pogodbe z Revozom so našli delo več kot štiridesetim delavcem, s pomočjo kampanje za pospeševanje zaposlovanja pa računajo, da bodo v treh mesecih našli delo še polovici preostalih, ki so delali v Revozu. »Zaradi izjemno striktne selekcije in poskusnega obdobja so ti delavci zelo zaželeni tudi pri drugi delodajalcih.«
»Uničujoča« nočna izmena
Tudi v Adeccu zagotavljajo, da vse aktivnosti izvajajo v skladu z zakonodajo in po dogovoru s podjetjem, v katero so zaposleni napoteni na delo. »Odgovornost za zagotavljanje vseh zakonodajnih zahtev je namreč tako na strani podjetja (uporabnika) kot agencije,« dodajajo.
Po mnenju Ivanca je bila intenzivnost dela v nočni izmeni »močno pretirana«, zaradi hudih bolečin v rokah je imel težave že pri najpreprostejših vsakdanjih opravilih. Za zdravnika ni bilo časa, pravi, saj mu je delo v Revozu, skupaj z organiziranim prevozom iz Ljubljane vzelo kar 14 ur na dan. »Če bi pot organiziral sam, bi porabil deset ur. A te možnosti ni bilo, saj mi zaradi organiziranega prevoza ne bi krili potnih stroškov.«
Glede zahtevnosti dela v Revozu odgovarjajo, da redno merijo ergonomijo z metodo, ki jo je razvil Renault na osnovi evropskih standardov in veljavne zakonodaje. Rezultati so dobri, pravijo. V okviru projekta Edison so z investicijami v opremo ter z drugačno zasnovo vozila zmanjšali število najtežjih delovnih mest. V izboljšanje delovnih pogojev pa, kot dodajajo, kljub zaključku naložbenega projekta še naprej investirajo.
Ivanc je prepričan, da je bila delavcem kršena tudi pravica do odmora. Po njegovih besedah je namesto 30 trajal le dobrih 20 minut, v dveh petminutnih odmorih pa da ni bilo časa za nič drugega kot za pripravo za nadaljevanje dela ob ponovnem zagonu traka. »To zagotovo ne drži,« odgovarja sindikalist Pungeršič. »Režim je za vse delavce enak. Polurni odmor je namenjen malici, petminutna odmora pa sta tehnološka. Ta čas delavci izkoristijo za osebne potrebe.«
Z delovnimi razmerami v Revozu in odnosom do agencijskih delavcev nasploh, tudi s strani agencij, je Ivanc konec februarja seznanil pristojno ministrstvo, predsednika vlade, varuha človekovih pravic, sindikate ter direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela. Doslej je prejel le odziv iz sindikata K90, kjer so mu zagotovili, da bodo aktivno spremljali nadaljnji razvoj dogodkov.
