Ponedeljek, 2. marec:

Sem 17-letni dijak gimnazije Vič in se poleg šole ukvarjam z različnimi stvarmi. Prav poseben izziv pa je postavljanje pravih vprašanj, bodisi sebi bodisi drugim. Prav zato je moj prvi zapis sestavljen samo iz vprašanj.

Kaj vem o sebi? Kdo sem? Kaj rad počnem? V čem sem dober? Kakšen poklic naj si izberem? Takega, ki bi me veselil ali takega, kjer bi imel visoko plačo? Ali je res vse v denarju? Ali rad delam? Koliko časa posvetim projektom? V čem sem najboljši? V čem sem boljši od drugih? Kaj lahko izboljšam pri sebi? Kakšen sem po karakterju? Koliko jezikov znam? Kaj bom študiral? Ali bi bil rad podjetnik? Zakaj ja? Zakaj ne? Kdo je moj vzornik? Kako velik je moj socialni kapital? Ali bi pomagal ljudem v stiski? Ali sem se pravilno spopadal s težavami? Ali bi moral storiti kako drugače?

Kaj postavljam med prioritete? Je to šola? Je to družina, so to prijatelji? Ali je to kaj drugega? Zakaj bi bil rad podjetnik? Ali lahko iz več različnih kosov sestavim uporaben produkt? Na kaj moram biti pozoren pri opazovanju? Ali je pametno, da imamo več resnih projektov na enkrat? Ali bi si upal imeti zagonsko podjetje? Ali opravim tudi dela, ki mi niso najbolj pri srcu? Kaj zame pomeni podjetništvo? Kaj potrebujem za realizacijo ideje? Ali jo lahko izpeljem sam? Kako pomembna je ekipa? Kakšne so možnosti za uspeh na trgu? Na kakšen način naj se lotim projekta? Kako si moram organizirati čas? Ali smo se lotili zadeve na pravi način? Kako vem, da smo se odločil prav?

Zakaj ljudje ne želijo biti podjetniki? Ali bi bilo pametno nadgraditi inženirsko izobrazbo z na primer ekonomsko? Kdaj je primeren čas za vstop v svet podjetništva? V kateri smeri se bo razvijal svet?

Ali si upam razmišljati v tej smeri?

Torek, 3. marec:

Podjetništvo v mladih letih?

Za podjetništvo sem se resneje začel zanimati pred dvema letoma. V tistem letu sem se poškodoval in nisem mogel več trenirati hokeja na rolerjih. Rad bi imel podjetje, zato že zdaj sodelujem pri projektih in razvijam lastne ideje, se prijavljam na tekmovanja in start up konce tedna, saj menim, da so pri podjetništvu največ vredne izkušnje in poznanstva.

Prvi moj resni projekt, ki ga še vedno izboljšujem, je tako imenovani Water Saving System. To je pasivni preklopni ventil, ki omogoča prihranke vode pred tuširanjem. Projekta sem se lotil skupaj z očetom, sem pa opazil, da je povezovanje in sodelovanje zelo pomembno. To razliko sem takoj opazil pri drugem projektu: Hibox (s Pošto Slovenije se dogovarjamo, da bi digitalizirali poštne predale in bi tako omogočili uporabnikom, da bi vedeli, kdaj ni prišla njihova pošiljka), kjer skupaj s prijateljem razvijava to idejo, verjetno pa bova vzela še kakšnega novega člana, saj več glav lahko več naredi, ker se delo enega razdeli na druge.

Zelo pomembna pri razvijanju ideje pa je zunanja pomoč oziroma pomoč podjetij pri realizaciji. Prejšnji teden sem obiskal braslovško podjetje in bronasto gazelo 2013 Termo-tehnika, kjer so mi ponudili mentoriranje in pomoč pri izdelavi prototipa. To mi je dalo nov zagon pri razvoju ventila.

Veliko ljudi ima sicer pomisleke, da jim bo nekdo ukradel idejo. Tudi jaz sem bil eden izmed njih, ampak če nekomu ne zaupaš, ti tudi ne bo mogel pomagati in izpeljati določenega projekta ali ideje.

Sreda, 4. marec:

Uresničitev ideje

Ideje se največkrat porodijo medtem, ko opazujemo okolico in opazimo, da bi lahko nekaj spremenili oziroma izboljšali. Sam sem tako začel razvijati pasivni preklopni ventil, saj nisem zadovoljen, da med čakanjem, da iz tuša začne teči primerno topla voda, steče stran veliko hladne vode. Kmalu so začele nastajati prve skice, začel pa sem tudi računati, koliko vode pravzaprav zavržemo. Številke so bile zelo velike, zato sem se še toliko bolj zavzel za projekt in ga začel počasi realizirati.

V prvem tednu po tistem, ko sem imel pripravljene že okvire, sem si v zvezek, v katerega si zapisujem ideje, zapisal, da moram narediti prototip ventila v roku enega meseca. Še danes, po enem letu, se večkrat spomnim tega in se nasmejim, ker še ni tako. Ventil se je v tem času spremenil po obliki, načinu delovanja, zamenjal sem tudi določene stvari in, najpomembnejše, cena prototipa je bila z vsako izboljšavo nižja, poleg tega pa je bila enostavnejša tudi njegova zgradba.

Pred letom dni, ko sem se udeležil zaključne konference Ustvarjalnika, je bil moj največji izziv predstavitev ideje pred komisijo, saj tega prej nisem nikoli izkusil. Spomnim se, da treme ravno nisem imel, a je v predstavitvi manjkalo nekaj podatkov. Od takrat se drugače pripravljam na predstavitve. Ko imam sestavljeno, jo še enkrat pregledam in jo tudi malo skrajšam, kar mi pomaga tudi pri šolskih predstavitvah. Se pa je že zgodilo, da sem celotno besedilo ali predstavitev popolnoma spremenil – enostavno mi ni bila všeč.

Prijavil sem se tudi na čezmejni natečaj TESSI, kjer sem dobil prvo nagrado, kot edini dijak pa sem predstavljal idejo na 9. slovenskem forumu inovacij.

Prejšnji teden pa sem sem dobil elektronsko sporočilo od organizatorjev tekmovanja Energy Globe Award, kamor sem se prijavil lani oktobra, da je ideja zanimiva in da gre v pozitivno smer.

Četrtek, 5. marec:

Dobrodelnost

Lani decembra so nam na šoli predstavili organizacijo Rotary. Priznati moram, da ko so brali okrožnico, nisem vedel, za kaj gre, sem pa slišal eno besedo, zaradi katere sem se odločil, da bom šel na uvodni sestanek: dobrodelnost. Na šoli smo se dijaki, ki nas je to zanimalo, zbrali na uvodnem sestanku, na katerega je prišel tudi naš mentor iz botrskega kluba Rotary Club Domžale. Vse skupaj se je zelo hitro odvijalo, tudi članov smo imeli zadosti in smo poslali prijavo kluba v Zürich. Klub je že uradno ustanovljen, zdaj pripravljamo slovesnost ob ustanovitvi kluba.

Prvi projekt, ki ga bomo izpeljali, bo dobrodelni večer v domu upokojencev, kjer bomo imeli program za starejše. Pogovarjali se bomo z njimi in jim pripravili različne delavnice Nekaj pa nas je delalo tudi na stojnici, kjer smo zbirali dobrodelne prispevke za projekt: Pod strehco. Ko sem po celotnem popoldnevu preštel in ugotovil, da bo zaradi tega omogočenih 150 obrokov, sem se sam pri sebi počutil še toliko boljše, saj sem lahko nekomu omogočil obrok in mu tako pomagal.

Petek, 6. marec:

Pisanje poslovnega modela

Poslovni model je eden ključnih elementov v poslovnem svetu. V njem so podatki, ki so pomembni za morebitne poslovne partnerje. S poslovnim modelom sem se prvič srečal pred pol leta. V bistvu ga nisem iskal, ampak sem videl, da ga moram napisati za prijavo na Genius olimpijado. Po pravici povedano, takrat nisem vedel niti za kaj gre niti kako bo videti. Predstavljal sem si, da bo vanj vključil opis produkta, kaj sem dosegel, kaj pričakujem v prihodnost, ter slike izdelka.

Lahko povem, da takrat ni bilo tako, zato sem začel po internetu brati, kaj je poslovni model in kaj vse vključuje. Poleg prej naštetih naslovov jih vsebuje še mnogo več. Od velikosti tržišča, kako hitro se bo izdelek uveljavil na trgu, kateri so ključni faktorji uspeha produkta do analiz potencialnih kupcev, trenutne konkurence. Del, ki ga nisem najbolj razumel in ga je treba vključiti v poslovni model, je kultura trga glede na produkt. V poslovni model je treba vključiti opise potencialnih nadomestljivih tehnologij, izdelkov. Najpomembnejše in kar zanima ljudi, je kakšna bo cena izdelka. Sledijo načrti za promocijo izdelka, kako bo dostavljen do uporabnikov ter načrt osebja in prostora proizvodnje.

Ko sem imel napisano prvo različico poslovnega modela, sem šel k prijateljici, ki študira ekonomijo. Že takoj na začetku se je nasmehnila. Hitro mi je bilo jasno, zakaj. Navajen sem bil namreč, da besedilo opremim z različnimi barvami, kar pa definitivno ne pride v poštev pri poslovnem modelu. Piše se z navadno pisavo in samo s črno barvo. V roke ga primejo poslovneži, člani komisije tekmovanj, zato se spodobi, da je temu primerno urejen.

Sobota, 7. marec:

Kam naprej

Čeprav sem šele v 3. letniku gimnazije, sem šel že letos na informativne dneve po fakultetah. Odšel sem na fakulteto za elektrotehniko in na fakulteto za strojništvo. Sam pri sebi vem, da imam še celo leto pred seboj, preden se bo treba odločiti in vpisati, a že dlje časa razmišljam, na katero fakulteto bi šel oziroma kaj me sploh veseli in kaj bi rad počel v življenju.

Dlje časa sem govoril, da bi rad postal kirurg. Nekje v prvem letniku gimnazije pa sem si že začrtal smer študija – energetika, mehatronika. Oziroma širše povedano – inženirski poklic. Študij sem izbral delno tudi z vidika – kaj me veseli? In prav to je bil najpomembnejši odgovor. Če te neka stvar veseli, jo boš tudi z veseljem opravljal.

Nedelja, 8. marec:

Organizacija časa

Ko sem v osnovni šoli treniral hokej na rolerjih, sem točno vedel, kdaj imam treninge, zato sem tudi lažje načrtoval čas za učenje, seveda tako, da mi je ostalo še dovolj prostega časa. Ponavadi sem se učil, ko sem prišel iz šole, potem sem pogledal kakšen film in se nato odpravil na trening. V srednji šoli pa se je to nekoliko spremenilo. Ker sem nehal trenirati, mi je kar naenkrat ostalo več časa, ki pa ga na začetku nisem izkoristil produktivno. Včasih sem se kar malo pozabil učiti, stvari pa sem si prelagal bolj za konec šolskega leta. Sčasoma se je to spremenilo, rekel sem si, da bo to treba spremeniti, in moram reči, da mi je to kar pomagalo.

V 2. letniku sem začel delati na prvem projektu, vedno bolj sem se začel zanimati za podjetništvo, zato sem tudi dodatno prebral kakšno gradivo na spletu. To je bila dodatna dejavnost, ki pa mi je pomagala, da sem glede na to organiziral čas za učenje in za druge stvari.