»Septembra lani smo preoblikovali poslovni model. Gremo v sistem, v katerem povezujemo prevoznike s potniki. Že zdaj za nas dela več kot 20 prevoznikov, šest prek franšiznega sistema, občasno in vedno bolj redno pa z nami sodelujejo še drugi. Tako da se prevoz potnika šteje kot prihodek prevoznika, nam, ki smo posrednik, pa se kot prihodek šteje samo provizija. Zato so bili naši prihodki nižji že lani, če bomo letos zrasli na štiri milijone evrov, bo posledično naš promet padel na dva milijona evrov.
Veliko se ukvarjate z optimizacijo poslovnega modela. Gre za vitkost poslovanja ali tako že sicer zahteva narava vašega posla?Dokler ne najdeš idealnega poslovnega modela, ga moraš spreminjati in iskati najboljšo pot. Mi smo v tem času naredili veliko, saj se zgledujemo po velikih podjetjih, ki se ukvarjajo s podobnimi storitvami kot mi. Zdaj smo nekako prišli do podobnih rešitev, čeprav smo unikatni in imamo precej lastnih prilagajanj, smo pa šli čez vse faze. Zdaj smo tam, kjer smo želeli biti na začetku.
Ko smo začeli, smo želeli biti samo softver hiša, ki pripravi rešitev za prevoznike, ampak ti niso želeli sodelovati z nami, zato smo kupili svoje avtomobile. Ko so videli, da hitro rastemo, pa so hoteli delati z nami. Najprej smo jih povabili k sodelovanju prek franšiznega sistema, ker se nam je zdelo, da bomo tako imeli boljši nadzor, a se je izkazalo, da ta sistem ni tako dober. Novi sistem, v katerem smo lastniki klicnega centra in podpornih služb, prevozniki pa dejansko samo izvajalci prevoza, se je izkazal za boljšega.
Trg prevozništva je zelo razbit, že če pogledamo samo taksiste. Verjetno ima vsak neko svojo logiko in je s franšizami težko vzdrževati enake standarde prevozov.Zagotovo. To je velik problem, ki smo ga začutili zelo hitro, ko smo v sistem vpeljevali nove prevoznike. Videli smo, kako so si prevozniki med sabo različni po načinu dela, zanesljivosti… Zato smo potrebovali nekaj časa, da smo videli, kaj gre narobe, kako postavljati standarde, ugotovili, kakšna je zakonodaja in kako se dejansko pravilno izvaja v praksi, predvsem za področje voženj v vozilih z do osmimi potniki.
Zaposlenih imate malo ljudi. So vozniki torej povečini samostojni podjetniki?Ravno to se trenutno spreminja. Zdaj nas je 18 in to je ena ključnih sprememb. Do sedaj smo na eni strani imeli franšizna podjetja in določena prevozna podjetja pa tudi lastna vozila in voznike, ki so res večinoma delali kot samostojni podjetniki. Zaradi senzonskosti posla – ob koncih tedna imamo veliko več dela kot med tednom, poleti več kot pozimi – je bil to način, s katerim smo povzemali prakso drugih prevoznikov, ampak ker so sindikati začeli gonjo, da to ni v redu, samo se odločili, da tudi na tem področju postavimo standarde. Ni nam v interesu rasti s kupovanjem lastnih vozil, celo odstranjujemo jih in bomo delali samo še s prevoznimi podjetji, ki pa morajo spoštovati delovnopravno zakonodajo. Ta je v Sloveniji precej problematična. Zato se nagibamo k temu, da je voznik lastnik svojega avtomobila in opravlja prevoze za različne naročnike, s čimer tudi največ zasluži.
Pri vaši storitvi je za zadovoljstvo potnikov resnično ključni dejavnik...Na tem veliko delamo, trudimo se z izobraževanji voznikov, jih informiramo o pomembnih zadevah znotraj podjetja, sproti razrešujemo morebitne težave, ki nastajajo pri organizaciji prevoza ali na poti. Imamo tudi poseben način treninga, s katerim sprejemamo nove voznike. Na drugi strani pa mora biti voznik tudi primerno plačan, da bo zadovoljen. Večinoma so zelo zadovoljni, moramo pa seveda še izboljšati pogoje njihovega dela. Ker nas 90 odstotkov potnikov oceni z 8, 9 ali 10, menimo, da so zadovoljni tudi naši potniki.
Kljub vsemu se najbrž še vedno najdejo nezadovoljne stranke, ki morda zaradi prometne nesreče na avtocesti zamujajo na letalo ali pa vas na letališču čakajo več ur.Na eni strani imamo zelo dobre informacije, kaj se dogaja na cesti, s tem pa tudi, koliko časa je dobro imeti pred letom. Tako stranki že v fazi nakupa svetujemo, koliko časa naj si vzame za prevoz. Vožnje načrtujemo glede na vremenske razmere, lahko pa se vedno zgodi tudi kaj nepredvidljivega. Verjamemo sicer, da smo zanesljivejši, kot če gre potnik z lastnim avtomobilom, saj imamo operativce, ki sproti javljajo, kaj se dogaja na cesti. Vsakemu vozilu sledimo in natančno vemo, kje je. Zadeve pa rešujemo tudi tako, da potnike v gneči lahko poberemo z drugimi vozili. Ta sistem smo že precej dobro izpilili, tako da je bilo prvi dve leti največ takšnih problemov, sploh pozimi na avtocesti proti Primorski, zadnji dve leti pa je takšnih primerov malo.
Se to izboljšuje z večanjem števila potnikov ali gre takšne dogodke vzeti v zakup pri nizki ceni prevoza?Ključni del našega sistema je optimizacija na eni strani, na drugi pa cenovni sistem. To dvoje, skupaj z oknom fleksibilnosti, na katero je pripravljena stranka, da se odhod lahko maksimalno zamakne, sta naši največji inovaciji, in to je svetovni dosežek, ki ga ni dosegel še nihče drug. Oboje ves čas izboljšujemo. Istočasno pa je tako, da večja ko je količina ljudi, manj je čakanja, zato tudi ves čas delamo na rasti in sporočamo, kako je z nami preprosto priti do letališča.
Je trg, ki ga pokrivate, dovolj ali načrtujete širitev še kam drugam?Toliko vlagamo v razvoj, da moramo dokazati, da naš sistem deluje tudi drugje, ne le v Sloveniji, tako da če nam bo uspelo pridobiti investicijo, gremo v Italijo in Avstrijo, v načrtu pa sta tudi Poljska in Nemčija.
Lahko o tem že poveste kaj več?Trenutno se pogovarjamo s tremi tujimi skladi, ker slovenski nimajo toliko denarja. Govorimo o 2,5 milijona evrov za prvo tranšo, nato pa še pet milijonov evrov. Pogovarjamo se v Berlinu, Istanbulu in na Poljskem, tako da je zanimanja precej. Dobro je, ker gre za zanimive destinacije tudi za nas, tako da iščemo tudi investitorja, ki nam bo lokalno odpiral vrata.