Neracionalna poraba denarja Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) za nepotrebne in vprašljivo zastavljene projekte, kar je bila praksa nekdanjih direktorjev, se očitno nadaljuje tudi pod njenim zdajšnjim prvim možem Francem Dolencem.
Ta je konec lanskega leta sprožil najmanj četrt milijona evrov vreden projekt, ki ga je prej kar dve leti zapored odlagal zaradi predvideno visokih stroškov. Gre za spletno platformo, ki bo omogočala spremljanje kvalitete mobilnih in fiksnih podatkovnih storitev v širokopasovnih omrežjih. Poenostavljeno povedano, uporabniki Telekoma Slovenije, Telemacha, Simobila in drugih operaterjev bodo lahko na prenosniku ali pametnem telefonu preverili, ali jim ti zagotavljajo obljubljeno (in plačano) storitev.
Projekt, katerega ocenjena vrednost se je nepojasnjeno spreminjala od 172.000 do 390.000 evrov, naj bi bil za agencijo pravzaprav nujen za izpolnjevanje njenih zakonskih obveznosti. Le tako bi lahko ugotovila, ali operaterji spoštujejo obveznosti, in jim naložila zagotavljanje minimalne ravni storitve interneta. Po zadnjih napovedih naj bi jo naložba v letošnjem letu stala okoli 250.000 evrov. Toda že pri prvih korakih agencije se pojavljajo očitki o (pre)dragih in neprimernih odločitvah, vnaprej izbranem izvajalcu del in njegovih prijateljskih povezavah z Dolencem.
Neuspešen pri prvem poslu, kot edini dobil drugega
Prvi posel, ki ga bo oddala agencija, so namreč dobili v avstrijskem podjetju Specure GmbH. Gre za ponudnika, ki bo za 40.000 evrov brez DDV izdelal tako imenovani test hitrosti interneta in za nadaljnja tri leta zagotovil podporo in vzdrževanje. Dejansko je agenciji prodal že uveljavljeno rešitev NetTest, ki so jo njegovi zaposleni v preteklosti razvili za avstrijski regulator RTR, poleg tega pa jo uporabljajo tudi na Češkem. Zmaga Avstrijcev ni bila vprašljiva, saj so se edini odzvali na javno naročilo, ki je bilo objavljeno novembra lani.
Eden od vodilnih v tem podjetju je od lani Georg Serentschy, po neuradnih informacijah dober Dolenčev prijatelj, česar pa v agenciji niso komentirali. V letu 2013 sta skupaj sedela tudi v štiričlanski ekipi podpredsednikov združenja evropskih regulatorjev BEREC. Temu je Serentschy leto prej celo predsedoval. Do januarja lani, ko je prevzel položaj višjega svetovalca v podjetju Specure, pa je več kot 11 let vodil avstrijski regulator RTR. Tam je očitno zgledno sodeloval s sedanjimi sodelavci, saj so skupaj razvili rešitev, ki so jo sedaj prodali Dolenčevim.
Odkar je Serentschy prišel v Specure, pa se je avstrijsko podjetje potegovalo še za en posel za slovenskega regulatorja. V začetku letošnjega leta je bilo v igri za svetovalca oziroma dražbeno hišo pri napovedani dražbi za frekvence v 700-megaherčnem (MHz) pasu. Te so se Dolenčevi v nasprotju s predhodno dražbo lotili izjemno hitro, med prvimi v Evropi in celo še preden bi za mnenje povprašali operaterje, ki bodo kupovali frekvence. Nad ravnanjem agencije naj bi negodovali tudi na resornem ministrstvu za visoko šolstvo, saj ji pred tem niso dali nobenih navodil, ampak se je Dolenc kar sam odločil za začetek priprav na novo dražbo. Nov, skoraj 200.000 evrov težak posel dražbene hiše si pričakovano obetajo v londonskem podjetju Dot Econ, kjer so svetovali že pri prejšnji dražbi. Edini drugi ponudnik je bil Specure, ki pa je oddal neprimerljivo višjo ponudbo. Toda Specure ne bo ostal praznih rok, saj si, kot rečeno, obeta 40.000 evrov vreden posel izdelave spletnega merilnika hitrosti.
Agencija bo dokupila še strojno opremo
Končni strošek njegove uvedbe bo kljub temu višji, saj je agencija v razpisni dokumentaciji vnaprej določila, da bo sama nabavila strojno opremo za delovanje aplikacije. Kaj mora kupiti, pa ji bo naložil kar izbrani ponudnik. Ob tem poznavalci razmer opozarjajo, da bi lahko regulator, ki ga med drugim financirajo operaterji, prišel do enake rešitve bistveno ceneje. Nekateri drugi regulatorji naj bi namreč takšne odprtokodne aplikacije dobili celo brezplačno. Če spregledamo nekaj tisoč evrov stroška za nakup strežnikov (če jih že nimajo), bi morali doplačati ustrezno prilagoditev programske opreme, končna cena pa naj bi bila občutno nižja od v tem primeru nakupa licenčne aplikacije.
Iz samih pogojev razpisa bi lahko izhajalo tudi, da so imeli v agenciji pri njihovem pisanju v mislih vnaprej določeno rešitev. V njih je namreč med drugim izrecno zahtevano, da mora sistem uspešno in preverjeno delovati pri vsaj enem regulatorju EU, z njim pa mora biti v zadnjem letu dni opravljenih najmanj 300.000 meritev.
Ob vsem tem opozorimo, da agencija podoben merilnik že ima na spletni strani komuniciraj.eu, za kar je plačala 70.000 evrov, enako pa omogočajo številne druge spletne aplikacije, med drugimi speedtest.net in Arnesov ndt.arnes.si. V agenciji se branijo, da dosedanja rešitev omogoča le zelo osnovno meritev. »Testiranje je pokazalo, da je potreben precej kompleksnejši merilnik, da bi lahko sledili hitremu razvoju mobilnih naprav in zadostili pričakovanjem uporabnikov,« so pojasnili v agenciji. Ker so ocenili, da bi s popravljanjem kode rešili le del težav, so sklenili, da merilnik hitrosti iz portala odstranijo in ga vzpostavijo kot samostojen sistem. Spletna stran in aplikacija naj bi bili na voljo v začetku maja.