Zavod Raz:UM, ki deluje pod okriljem Univerze v Mariboru, pa je prejšnji mesec protestiral zoper početje javne agencije Spirit, ki je s proračunskim denarjem zagnala lasten projekt Izziv mladim. Ta izziv je na las podoben odličnemu projektu Demola, ki je namenjen spodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti mladih, Spirit pa ga lani ni bil pripravljen finančno podpreti. Zdaj razvojna sredstva za lastne službe očitno porablja tudi zavod za zaposlovanje.
Ko smo v Dnevniku skušali januarja slikoviteje opisati spornost početja razvojne agencije Spirit, smo navajali naslednjo prispodobo: Zavod za zaposlovanje je izvajalec ukrepa aktivne politike zaposlovanja in razpolaga z denarjem za javna dela za 3500 ljudi. Vendar to ne pomeni, da je ta zavod zaposlil 3500 ljudi pri nekem svojem novem projektu, temveč denar ponudi z razpisom.
Denar EU za 45 svetovalcev zavoda
Očitno je bila naša primerjava zgrešena. Izkazalo se je namreč, da je tudi zavod za zaposlovanje iz sklada EU financiral zaposlitev za svoje ljudi, konkretno za 45 zaposlitvenih svetovalcev. Projekt se imenuje »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« in je delno financiran iz evropskega razvojnega sklada. Omenjena javna izvajalska organizacija se je torej začela sistematično financirati s sredstvi, ki bi sicer bila namenjena za razvoj, torej za javne razpise, na katere bi se lahko prijavili tudi zasebni izvajalci razvojnih vsebin.
V tem primeru se spet postavlja vprašanje, ali je smiselno, da Slovenija porablja razpoložljiva razvojna sredstva za izvajanje tekočih nalog. Kaj pa razvoj? Pojasnila smo iskali na zavodu za zaposlovanje, v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Odgovore smo prejeli samo iz slednje institucije, in sicer od pristojnega direktorata za trg dela in zaposlovanje.
Po prepričanju direktorata je krepitev institucionalne in administrativne usposobljenosti institucij na trgu dela ena izmed razvojnih prioritet operativnega programa razvoja človeških virov. Od ustrezno okrepljenih institucij na trgu dela je namreč odvisna uspešna izvedba razvojnih projektov, ki se financirajo iz evropskih skladov. Izvedba projekta zavoda za zaposlovanje naj bi prispevala k doseganju zastavljenih ciljev, saj so zaposlili dodatne kadre, ki so se usposobili za ciljno svetovanje mladim.
Jamstvo za mlade in izvajanje drugih ukrepov, ki so namenjeni brezposelnim, ni tekoča naloga niti zakonska obveza zavoda za zaposlovanje, temveč gre za dodatne naloge, ki izboljšujejo kakovost storitev za brezposelne. »Kot veliko dodano vrednost omenjenega projekta ocenjujemo tudi intenzivnejše sodelovanje svetovalcev zaposlitve z delodajalci na regijskem nivoju,« so nam odgovorili z ministrstva. Vseh teh nalog ne bi mogli izvajati s sedanjim številom svetovalcev, so še zatrdili.
Ministrstvo za gospodarski razvoj se je v zadevah Demola in Coworking postavilo v bran javnima institucijama, ki naj bi kopirali že obstoječe uspešne projekte in si na ta način zagotovili dodatne proračunske vire. Spirit je za izvedbo projekta Izzivi mladim pridobil 138.000 evrov, Mariborska razvojna agencija bo lahko za svoj coworking center porabila 628.783 evrov državne pomoči, ki jo je država namenila za revitalizacijo podjetniškega okolja Maribora in okolice.
Minister podpira »kopiranje«
»Če je nekdo šel kopirat projekt Demola, morajo biti avtorji veseli, da so naredili tako dober projekt, da ga še kdo želi posnemati,« je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek dejal v pogovorni oddaji televizije Tele M.
V agenciji Spirit se izgovarjajo, da niso kopirali Demole, temveč da se oba programa kvečjemu dopolnjujeta. To pa ne drži – dejstvo je namreč, da je Izziv mladim izjemno podoben mariborskemu projektu. Dokaz njegove odličnosti pa je pred dnevi prispel iz tujine. Demola je bila nagrajena na mednarodnem tekmovanju za najbolj inovativne pristope v visokem šolstvu. Na tekmovanju, ki je decembra lani potekalo v ZDA, je sodelovalo 427 univerz in podjetij iz 43 različnih držav. Med 21 zmagovalcev sta se uvrstili le dve evropski univerzi, poleg Univerze v Mariboru še Politecnico di Milano. Tekmovanje, ki nagrajuje najbolj inovativne pristope v visokem šolstvu, je organiziralo britansko podjetje QS Quacquarelli Symonds v sodelovanju z Wharton School SEI Center Univerze v Pensilvaniji.
