V Škofji Loki so se pojavile informacije, da je grad na prodaj, da je cena dokaj nizka, se pravi manj kot pol milijona evrov, in da bi bilo zatorej dobro, da Občina Škofja Loka vendarle grad odkupi, kar bi pomenilo precejšnje prostorsko olajšanje za tamkajšnjo glasbeno šolo, v katero hodi kar 500 otrok, poučuje pa jih 32 učiteljev.
Občina brez denarja prosi za nižjo najemnino
Ali bo občina kupila grad, je bilo tudi eno od svetniških vprašanj na seji škofjeloškega občinskega sveta, na katero pa je župan Miha Ješe zelo jasno odgovoril, da bi to sicer rad storil, a da občina nima denarja. Naj ob tem dodamo, da je najemnina za prostore glasbene šole šest tisoč evrov, ki jo skoraj v celoti pokriva Občina Škofja Loka, del pa prispevajo še preostale tri občine na Loškem, od koder prihajajo učenci glasbene šole.
Dilemo, ali grad kupiti ali ne, pa je za Dnevnik zelo hitro razrešila zastopnica lastnice Vesna Vozlič Košir, ki je zatrdila, da grad ni na prodaj in da tudi nikoli ne bo, češ da je Isabelle Kralj nanj navezana in da naj bi tudi v prihodnje služil kulturni dejavnosti, najbolje še naprej glasbeni šoli. »Grad vzdržujemo, obnovili smo streho, stavbno pohištvo. Najemnina je nizka, a smo prav zdaj dobili od župana prošnjo, da bi jo zavoljo slabega finančnega stanja občine še znižali. Kraljeva pride še v tem mesecu v Ljubljano in to bo priložnost za pogovore o prihodnosti gradu,« je pojasnila Vesna Vozlič Košir.
Očitno bolje ne bo
Vse to pa ne zmanjša težav, s katerimi se sooča škofjeloška glasbena šola. Zaradi prostorske stiske (premalo prostorov, ki so tudi premajhni, ni večje dvorane za vadbo ansamblov, ni ustreznega prostora za postavitev orgel) se je že pred več kot petimi leti ob izselitvi Poštarskega muzeja iz Starološkega gradu v Polhov Gradec pojavila ideja, da bi občina od države kupila ta grad in vanj preselila glasbeno šolo. Čeprav je država tudi zavoljo tega načrta poskrbela za obnovo strehe, do končne uresničitve nikoli ni prišlo.
»Orgle poučujemo v ledeno mrzlih cerkvah, ansambli nimajo ustreznih prostorov za vadbo. Selitev v Starološki grad bi bila idealna, lokacija ob osnovnih šolah je izvrstna, prostori so večji in boljši, dostop varnejši, tukaj nimamo nobenega parkirišča, vhod pa je iz glavne ceste. A žal je ta ideja čisto ugasnila. Nova lastnica Puštalskega gradu je menda tudi za to, da se občina loti adaptacije prostorov, v katerih je živela baronica Svobodova, ter za to, da bi potem občina najela še te prostore, s čimer bi ogromno pridobili in bi bila to vsaj kratkoročna rešitev. Najbolj pa nas skrbi, da bi se grad res prodal, da kupec ne bi bila občina in da bi se prej ali slej morali izseliti. Gre za negotovost, s katero se moramo zdaj spopadati,« je dejal ravnatelj Glasbene šole Škofja Loka Peter Kopač.
Glasbena šola Škofja Loka ima sicer dolgo tradicijo, tu je prve glasbene korake napravilo ogromno zdaj že uveljavljenih glasbenikov, med tistimi najbolj znanimi v popularni glasbi tudi recimo Jan Miljkovič, danes dosti bolj znan pod priimkom Plestenjak. Zadnja leta učenci dosegajo izjemne, tudi mednarodne uspehe, izvrstna je tradicija poučevanja kitare, ki jo po prerani smrti profesorja Uroša Lovšina nadaljujejo njegovi učenci. Če ob tem dodamo, da je šolnina zgolj 250 evrov na leto, kar pomeni, da je glasba tako rekoč dostopna malodane vsem, in da se vsako leto za vpis prijavi več kot sto otrok, tretjino pa jih morajo zavrniti, je jasno, da gre za eno najpomembnejših kulturnih ustanov na Loškem. »Prav zdaj imamo nekaj takih talentov, kakršnih pri nas še ni bilo,« je ocenil dolgoletni profesor in zadnjih osem let ravnatelj Glasbene šole Škofja Loka Peter Kopač.
