Stara modrost pravi, da je vsaka stvar za nekaj dobra, četudi je slaba. V primeru slovenske moške teniške reprezentance je slaba stvar to, da je že po prvem dnevu jasno, da se bo morala boriti za obstanek v 1. evroafriški skupini Davisovega pokala, saj bo težko dobila preostale tri dvoboje. A obstaja tudi situacija, ki je pozitivna – to je nastop Grega Žemlje, ki je v oslabljeni zasedbi dobil priložnost, da se v Bratislavi po dolgotrajni odsotnosti spet pomeri proti nasprotniku iz elitne stoterice.
Proti Martinu Kližanu, 42. igralcu sveta, pričakovano ni imel možnosti. »To je bil moj prvi pravi test po dolgih zdravstvenih težavah. Na začetku sem imel čuden občutek, saj sem bil presenečen ob vsaki žogi, ki je prišla na mojo stran,« je dejal Grega Žemlja. »Zdaj bolje vem, kje sem. Težko je. Še posebno v tretjem nizu sem čutil utrujenost, kar me najbolj skrbi. Kar zadeva igro, ne dvomim, da bom kmalu na višji ravni. Na trenutke sem pokazal, da je v meni ostalo še nekaj tenisa iz preteklosti, toda zdaj še nisem pravi,« je v mirnem tonu razlagal član teniškega kluba Triglav Kranj.
Dvoboji proti vrhunskim tekmecem vedno pokažejo največ slabosti. Enako velja za Žemljo. »Največ rezerv imam v postavitvi na žogico, gibanju, anticipaciji... Pod želeno ravnijo so predvsem stvari, ki vsebujejo dobro delo nog. V prvem nizu je bilo veliko napačnih ocen, kam bo žoga pristala in kako močno bo Kližan udaril. Tudi podlaga je zelo hitra, zato je težko dobiti pravi občutek za žogico. Na fizični pripravi veliko delam zadnja dva meseca, a telesno pripravljenost bo treba v vsakem primeru še dvigniti,« pravi Žemlja, ki trenutno nastopa na turnirjih serije futures. »Pri vsaki potezi Kližana sem čutil, da je to druga raven kot turnirji futures. A tako je v tenisu – vsak, ki je na višji ravni, bolje igra in te prisili v težje odločitve. Futuruse moram zdaj igrati z namenom, da dobim samozavest in tekmovalne občutke. Če se bo nadaljevalo v enakem ritmu, bom hitro spet prišel na challengerje in turnirje ATP.«
Da bi se spet lahko vrnil na turnejo, je začutil lani decembra. »Kar malo sem se oddahnil. Na trenutke se mi je namreč zgodilo, da kar nisem vedel, kaj naj počnem, in sem pogrešal življenje profesionalnega teniškega igralca,« je rekel trenutno 699. igralec na lestvici ATP, najvišje pa je bil na 43. mestu, julija leta 2013. Povratek proti najboljšim za Žemljo nikakor ni lahek. »V primeru dolgih treningov čutim utrujenost. V torek sem skušal narediti malce daljši trening, ki se lahko primerja s tekmo. Skušal sem stisniti do zadnjega atoma, a še danes čutim utrujenost v mišicah. Telo še ni navajeno na takšne napore. Tudi pri masaži se opazi veliko vozlov in trdote v mišicah. Z fizioterapevtom Miho Mihaličem smo v teh dneh preizkusili veliko aparatur in masažnih tehnik,« je bil zgovoren Žemlja.
Na bolezen, s katero se je spopadal skoraj dve leti, ni pozabil. Diagnoza je bila epstein-barrov virus (imenovan tudi humani herpesvirus 4) v povezavi z mononukleozo. »V glavi imam še vedno nekaj strahu, da je utrujenost posledica bolezni iz preteklosti,« je potarnal. Dodal je, da se zdravnikov zdaj izogiba: »Dobil sem zdravila, ki sem jih jemal nekaj mesecev, a nato sem se od vsega skupaj distanciral, saj nisem čutil nobenega napredka. Več je bilo stresa, različnih mnenj in cel kup ugibanj.«
Veliko ugibanj je bilo tudi včeraj v Bratislavi, kdo bo za Slovenijo igral v drugem obračunu. Prijavljen je bil Blaž Kavčič, a zanj je bilo od začetka jasno, da po odstranitvi živca iz desnega stopala še ni dovolj dobro pripravljen. Priložnost je dobil Tom Kočevar Dešman, ki je debitiral v reprezentančnem dresu, a 548. igralec z lestvice ATP ni mogel ponuditi pravega odpora proti Norbertu Gombosu, ki je 117. na ATP. »Malce sem bil nervozen na začetku, toda potem sem se sprostil, saj je bilo v dvorani lepo vzdušje. Glede na trenutno igro zagotovo spadam višje. Samo vprašanje časa je, kdaj bom prišel med prvih 300 na svetu,« je povedal Tom Kočevar Dešman, medtem ko sta v dvorani trenirala Kavčič in Mike Urbanija, ki včeraj nista igrala.