Razlog za sodelovanje je jasen: mnenja zaposlenih, ki jih na tak način pridobi delodajalec, so dober pripomoček za uvedbo sprememb. »Poleg tega zaposlovalec lahko dobi ideje za izboljšave, na katere sam ni bil pozoren ali pa jih ni ocenil kot pomembne, vendar pa so, ker nanje opozarjajo zaposleni.« Tako pravi Štefanija Kadliček, prokuristka podjetja Trgotur, ki se je vnovič uvrstilo med finaliste Zlate niti. Podjetje trenutno zaposluje 11 ljudi, do konca leta pa nameravajo zaposliti še dva sodelavca.
»Sodelovanje v Zlati niti nam je v prvi vrsti prineslo prepoznavnost kot dober zaposlovalec, s čimer bomo v prihodnje še lažje privabljali nove perspektivne sodelavce. Hkrati smo v sklopu dogodkov Zlate niti pridobili nekaj novih stikov, nove poslovne priložnosti za sodelovanje in seveda prepoznavnost tudi med delodajalci. S sodelovanjem se lahko povežemo s podjetji, ki so vključena v Zlato nit. Z večino imamo enake vrednote, predvsem pa se zavedamo pomena zadovoljnih in zavzetih zaposlenih. Ta podjetja imamo lahko za zgled in se skušamo učiti od njih.«
Trgoturovi sodelavci so bili nad lansko uvrstitvijo med finaliste navdušeni, enako je letos. »Delujemo kot velika družina. Drug od drugega se učimo, si pomagamo in sočustvujemo, kadar nam kaj spodleti, ali pa se lepega veselimo,« pojasnjuje Štefanija Kadliček. Podjetje v svoje vrste sprejme predvsem visokomotivirane ljudi za delo, ki so tudi kreativni, visokostrokovni in etični, kar pomeni, da imajo bogate izkušnje z delovnopravnega področja, z razvojem kadrov in s širšega področja dela z ljudmi.
Pri njihovem delu je multidisciplinarnost ključnega pomena. »Pri poklicih v naši panogi so nam najljubši strokovnjaki svojega področja, ki imajo potencial še za kakšno drugo področje. Poklici prihodnosti za nas so diplomirani pravniki, psihologi, kadrovski menedžerji in sorodni profili, ki so se zmožni naučiti tržnega razmišljanja ter nekaterih osnov ekonomije in prodaje. Novemu sodelavcu ponujamo temeljito in neposredno uvajanje z delom. Od začetnega seznanjanja s podjetjem in delom do postopnega prevzema projekta od začetka do konca. Začnemo seveda z enostavnimi in manj zahtevnimi projekti, kasneje pa jim zaupamo več in večje projekte, ki so lahko že tudi malce zahtevnejši. Odvisno je od vloge, ki jo bo sodelavec opravljal, ko bo povsem usposobljen, upoštevamo pa seveda tudi njegovo pripravljenost. Če je denimo pripravljen in zainteresiran še za kaj več, mu to tudi ponudimo in ga nagradimo.«
In kako bi Slovenija lahko imela najboljše zaposlene in najboljše zaposlovalce? »Zakonodajalci bi nam morali bolj zaupati in nas vključevati pri snovanju novih zakonov. S tem bi bistveno lažje premostili razliko med teorijo in prakso. Samo ugodno in na realnosti temelječe poslovno okolje bo prineslo ekonomske uspehe podjetij, ta pa omogočajo boljše nagrajevanje zaposlenih in približevanje podjetništvu, ki je naklonjeno tudi družinam in širšim skupnostim. Do takrat pa lahko podjetja seveda nadaljujemo ter okrepimo izmenjavo znanj in dobrih praks, navsezadnje tudi slabih. Ko kolektivno spoznamo, kaj ne deluje, potem tega pač ne ponavljamo več.« jpš
