Kot pojasnjuje pri Japonski centralni banki, nestanovitnost cen dobrin otežuje učinkovito alokacijo resursov, negativno pa lahko vpliva tudi na prerazdelitev dohodka. A zakaj dva odstotka? Njihovi ameriški kolegi razlagajo, da naveden odstotek na dolgi rok najbolj odgovarja njihovemu mandatu, to je stabilnosti cen in polni zaposlenosti. Pri Evropski centralni banki (ECB) dodajajo, da točkovna napoved ponazarja transparentnost njihovega delovanja, hkrati pa omogoča javnosti, da si oblikuje pričakovanja glede prihodnjih gibanj cen. S pozitivno ciljno inflacijo si pri ECB zagotavljajo tudi zadostno varnostno rezervo v primeru deflacijskih tveganj, saj začnejo pravočasno ukrepati.
O ravnanjih centralnih bank razvitega sveta v zadnjih letih je bilo že veliko napisanega in vsak vlagatelj, ki je vsaj količkaj seznanjen z dogajanjem na borzah, ve, da so veliko pripomogla k enemu najdaljših in najmočnejših bikovskih trendov v zgodovini. Ta četrtek smo tako dočakali pojasnila ECB, kako naj bi izvajali napovedano kvantitativno rahljanje. Kupovanje evrskih obveznic javnega sektorja se bo začelo v ponedeljek 9. marca in trajalo vsaj do septembra 2016 oziroma dokler ne bo dosežena inflacija v višini malo pod dvema odstotkoma. Nacionalne centralne banke bodo po kapitalskem ključu (deležu države v kapitalu ECB) na sekundarnem trgu odkupovale državne obveznice s preostalo ročnostjo od dveh do 30 let. Odkupi naj bi bili karseda cenovno nevtralni.
Zadnjo namero lahko pravzaprav že zdaj ovržemo. Cene obveznic držav evrskega območja namreč že dalj časa rastejo, še posebej po objavi sprejetja kvantitativnega rahljanja. In tako pridemo do drugega »razsvetljujočega« vprašanja Allianzovih upravljalcev: »Kaj predstavlja številka 1800 milijard evrov? Vrednost dolgoročnih obveznic evro območja z negativno donosnostjo do dospetja.« In tako je prav, pojasnjuje ekonomist Nouriel Roubini, saj v gospodarstvu obstaja presežek agregatne ponudbe nad povpraševanjem, donosnih investicij pa je premalo za trenutni obseg prihrankov. Ravnotežne negativne obrestne mere naj bi spodbudile k zmanjšanju varčevanja in dvigu potrošnje, s tem pa okrepile gospodarsko rast.
