Nezakonita uporaba naprav za ubijanje

Vse bolj množična uporaba

Hitrost tehnološkega razvoja vsakič odpira nove dileme. To se danes dogaja tudi s troti. Brezpilotno upravljana letala na številnih območjih omogočajo nove in še ne v celoti spoznane uporabne razsežnosti razvoja: bistveno lahko olajšajo številne aktivnosti na področjih kmetijstva, geodezije, hitre pošte, varnosti prometa in meja, vseh vrst zakonitega nadzora itd. Civilna uporaba brezpilotnih letal je čedalje množičnejša, zlasti v ZDA, z njo pa narašča tudi proizvodnja teh naprav.

Širitev uporabe trotov za civilne namene pa odpira tudi nove možnosti zlorab. Nedavno je na te nevarnosti za področje varstva osebnih podatkov in stanj utemeljeno opozorila nekdanja varuhinja Nataša Pirc Musar: troti širijo tehnične možnosti za protizakonito in nepooblaščeno pridobivanje številnih podatkov o dejavnostih posameznika kot zasebnika. Toda v človeški zgodovini so bila vsa velika odkritja najprej izrabljena za vojaške namene. To zgodovinsko dejstvo se danes ponavlja tudi pri uporabi trotov. Iznajdba teh letal je danes izrabljena predvsem kot novo in vse bolj zastrašujoče vojaško sredstvo. Začetek masovne proizvodnje trotov kot sredstva za uničevanje (unmanned combat air vehicle – UCAV) sega v drugo polovico preteklega stoletja. Izraelu kot prvemu proizvajalcu so se kmalu priključile ZDA. Danes ta letala proizvajajo tudi Rusija, Kitajska, Nemčija, Velika Britanija, Italija, Francija, Španija, Švedska, Grčija, pa tudi Bolgarija, Turčija, Iran in Južna Afrika ter Koreja. Dostopnost do teh letal je skoraj univerzalna, visoka učinkovitost ob nizki ceni pa vabljiva za vse večje število uporabnikov. Troti so orožje, ki vidi, določa cilj in prek virtualne povezave tudi z več tisoč kilometrov oddaljenim upravljalcem sproža različna ubojna sredstva. Zadnji dosežki razvoja teh letal vodijo v njihovo popolno robotizacijo. Vojaško naj bi delovala po svoji lastni avtomatizirani presoji. Takšna uporaba trotov bi bila grožnja vsemu svetu. Stroj, ki je brez čustev, torej brez lastnosti sočutja, morale, pravičnosti in drugih človeških vrednot civilizacije, lahko zagospodari nad človekom.

Troti kot samoleteče orožje so bili doslej uporabljeni v Afganistanu, Pakistanu, Iraku, Somaliji, Jemnu, Gazi, na Zahodnem bregu, v Siriji in Libanonu. Število za terorizem osumljenih in ubitih ljudi s pomočjo teh letal ni znano. Prav tako ni znano število ubitih civilistov, ki so se nesrečno znašli na kraju takšne eksekucije. Znano je, da te stroje za ciljno ubijanje Palestincev uporablja tudi Izrael. Njihova uporaba ima že doslej težko bilanco. Več kot 500 ubitih otrok in več kot 2000 skupno ubitih civilistov ob nekaj deset domnevnih teroristih je seštevek zgolj zadnjega povračilnega ukrepanja Izraela zoper napade Hamasa na Izrael. Šest ali sedem ubitih Izraelcev zaradi eksplozije Hamasovih raket je bil nesporno zločin, povzročitelji napada pa so zločinci, vredni obsodbe in kazni. Toda ta zločin ne sme biti opravičilo za še mnogo večji zločin, ki ga je nad prebivalci Gaze zagrešila izraelska vlada z napotitvijo svojih vojaških strojev nad civilno prebivalstvo v Gazi. Terorizma ni mogoče ustavljati s še večjim terorizmom. V vojni proti terorizmu ni mogoče zmagati z vseobsežnim ubijanjem domnevnih teroristov, kar je pogosto zgolj zunajsodni umor. Poznamo ga tudi iz svoje lastne povojne preteklosti.

Troti ne upoštevajo načela sorazmernosti

Z današnjo uporabo trotov kot vojaških sredstev se kršijo številna določila mednarodnega prava. Prav tako pa to pravo ne ureja številnih posebnosti uporabe teh ubijalskih sredstev. Tehnološke lastnosti teh letal omogočajo, da je njihov upravljalec daleč stran od kraja vojaških aktivnosti. Današnje brezpilotno letalo torej ni brez pilota in drugega potrebnega osebja, saj vse te vloge prevzema oddaljeni upravljalec. Za vstop trotov v suveren zračni prostor tuje države veljajo enaka pravila, kot veljajo za vstop vseh drugih letal, razlika je le v tem, da skupaj z letalom v zračni prostor ni vstopil tudi njegov upravljalec. Ne glede na to oddaljeni pilot ostaja odgovoren za ravnanja po predpisih mednarodnega in notranjega prava posamezne države. Na tej podlagi je bila upravičena obtožba ZDA, da kršijo mednarodno pravo, ko s svojimi brezpilotnimi letali vstopajo v suveren zračni prostor Pakistana in na njegovem ozemlju, brez predhodne odobritve suverene države, izvajajo ciljne uboje domnevnih pripadnikov Al Kaide. A te obtožbe niso ustavile ameriških brezpilotnih letal. Živimo v svetu, ki določenim državam dovoljuje nezakonita ravnanja brez obsodbe in sankcij. Danes so to zlasti tri: ZDA, Izrael in Rusija, ki najpogosteje kršijo obravnavana mednarodna pravila.

Boj zoper nasprotnika ne bi smel kršiti mednarodnopravnega načela sorazmernosti. To je eno temeljnih pravil vojnega prava za zakonito obrambo države. Obvezuje vse države tako pri izboru orožja kot glede načina in obsega njegove uporabe. To pravilo je še zlasti kršeno pri uporabi trotov, saj podatki o posledicah uporabe opozarjajo na njegovo kršitev. Načelo sorazmernosti bi moralo imeti pri uporabi trotov ostrejše zaveze kot pri konvencionalnem orožju. O tem nas prepričujejo zmožnosti naprave, da pregleda cilj in okolje napada. Napad s trotom se torej lahko izogne nesorazmernim posledicam in civilnim žrtvam. Če bi ta standard v mednarodnem pravu že veljal, bi bila skoraj vsa dosedanja uporaba teh orožij nezakonita, predstavljala bi vojni zločin in bi bila pregonljiva.

Kršitve načela sorazmernosti se najpogosteje opravičuje s pojmom kolateralna škoda. Pojem je prvi uporabil Pentagon med zalivsko vojno oziroma napadom na Irak. Z njim so ZDA opravičevale množično smrt civilnega prebivalstva zaradi nezakonitega in vseobsežnega bombardiranja te države leta 1991, ki je bil ponovljen nekaj let kasneje. Pojem je uspešno prikril vojni zločin nad suvereno državo. Irak, zibelka arabske kulture, z mnogimi muzeji in arheološkimi ostalinami, z izjemno uspešnim gospodarskim razvojem, toda žal z nedemokratično in avtoritarno oblastjo, neuklonljivo do ameriških zahtev, je bil ob kršitvi načela sorazmernosti uničen in v razvojnem smislu vrnjen v stoletno preteklost. Najhujša posledica, ki je zaradi tujih vojaških posegov ne čuti le Irak, pa je dolgoletni in še ne presežen versko-nacionalni spopad oziroma državljanska vojna. Tudi to dejanje, razen civilnih kritik, vse do danes ni doživelo mednarodne obsodbe in kaznovanja.

Mednarodno pravo pojma kolateralne škode ne opredeljuje, uporaba tega pojma pa se širi. S pojmom kolateralne škode tudi Izrael utemeljuje poboj tisočih in uničenje desettisočih stanovanjskih, gospodarskih, celo šolskih in medicinskih objektov na palestinskih ozemljih, zgrajenih z mednarodno pomočjo. Z njim je tudi Rusija opravičevala svoj obračun s čečenskimi separatisti leta 1994, ki jih je razglasila za teroriste. Po obsegu vojaških operacij in povzročeni škodi ter številu ubitih bi lahko rekli, da so bili za teroriste obtoženi vsi Čečeni. Temu podobna je bila tudi rusko-gruzijska vojna leta 2008 in končno tudi državljanska vojna ob sodelovanju zunanjih dejavnikov v Ukrajini, ki še poteka. Vsekakor pa našteti primeri opravičevanja in kršitev načela sorazmernosti s kolateralno škodo niso enoznačni.

Troti na globalnem bojišču

Pojem globalno svetovno bojišče je prvi uporabil nekdanji predsednik ZDA Bush v svojem govoru po terorističnih napadih 11. septembra 2001. Napoved so po nedavnem napadu v Parizu ponovili tudi nekateri evropski državniki. Ob tem se zastavlja vrsta vprašanj. Kaj zajema globalno svetovno bojišče? Ali lahko v tak spopad vstopa posamezna država ali skupina držav brez avtorizacije OZN itd.?

Troti se vse bolj razvijajo v zelo uporabno vojno sredstvo za uresničevanje takšnih napovedi. Njihov razvoj bo že čez nekaj let omogočal dolge prelete in vojaško aktivnost daleč stran od upravljalcev letal ali celo robotizirano delovanje. Danes že poznamo večje število ciljnih usmrtitev po različnih državah Bližnjega, Daljnega vzhoda in Afrike. Lahko ugotovimo, da spopad s terorizmom na globalnem svetovnem bojišču že poteka. Toda vse več avtorjev svari pred nezakonito uporabo trotov, pred uporabo (izrabo!) novih pojmov na področju vojskovanja, ki vse bolj posega v globalni svet. To ni več omejen spopad na določenem območju, niti teritorialno omejena obramba. To je lov za sovražnikom po vsem svetu, pogosto brez soglasja države, na teritoriju katere se izvaja.

Hitra širitev proizvodnje trotov vse bolj ostri zahtevo po podrobni ureditvi varnostnih omejitev pri njihovi izdelavi, zlasti pa uporabi v zračnem prometu. Mnoge države so že sprejele številne nove in dopolnile dosedanje predpise, ki urejajo ta področja. Vse več je opozoril, da so tudi v teh državah potrebne nove dopolnitve, ki jih nakazuje uporaba teh strojev v praksi. Tudi evropska komisija pripravlja ustrezna pravila za delovanje civilnih trotov. Z njimi bodo razčlenjena vprašanja varnosti, zaščite zasebnosti, varstva podatkov, zavarovanja in odgovornosti. V zračni prostor naše države troti šele prihajajo. Doslej smo poznali le amatersko izdelovanje in ljubiteljsko preizkušanje ter uporabo teh naprav. Toda troti bodo tudi pri nas vse pogostejši obiskovalci neba, zato tudi naša država nima veliko časa za začetek urejanja tukaj obravnavanih vprašanj. Opozorila Nataše Pirc Musar je zato treba sprejeti zelo resno.

Uporaba trotov za vojaške namene ni urejena niti v EU, Natu ali na globalni svetovni mednarodni ravni. Zato bi bilo treba pred nakupom teh vojaških sredstev njihovo uporabo pravno urediti tudi z notranjimi predpisi. Vsekakor pa je treba težiti k ureditvi in sprejemu skupnih pravnih pravil za njihovo uporabo. Takšna pravila bi omogočala oceno zakonitosti vstopanja in vojaških aktivnosti v tujem zračnem prostoru in vodila k mednarodnim sankcijam za njihove kršitve.

Mednarodno pravo, ki ureja številna vprašanja za primere oboroženega spopada, ravnanj in zaščite zlasti civilnega prebivalstva in premoženja ter človekove pravice, je bilo oblikovano pred iznajdbo brezpilotnih letal. Haaška konvencija o zakonih in običajih vojne iz začetka 20. stoletja in enako chicaška konvencija o mednarodnem civilnem letalstvu iz leta 1944 (deloma velja tudi za prelete vojaških letal) teh vprašanj nista mogli urejati. O trotih, terorizmu in teroristih prav tako ni mogoče nič zaslediti v mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, to pa velja tudi za druge mednarodne dokumente v okviru OZN. Edina pot, da se svet izogne vse bolj strašljivim posledicam širitve sedanjega stanja v prihodnost glede uporabe trotov v vojaške namene, je pregledna in dovolj ostra mednarodnopravna ureditev (omejitev) uporabe teh sredstev. Obvezovati bi morala tako države proizvajalke teh sredstev kot tudi vse, ki jih za vojaške namene uporabljajo. Dokler bo mednarodna skupnost dopuščala sedanjo neurejenost, se bodo nadaljevale številne nezakonite zunajsodne usmrtitve. Poleg vse bolj obsežnega nadzora nad življenjem ljudi ne smemo dovoliti, da bo za ta nadzor izkoriščeno tudi naše nebo. Ne želimo si življenja z nenehnim oziranjem v nebo, k neoznačenemu in po zvoku brenčanju čebeljega trota podobnemu brnenju brezpilotnega letala, ki lahko opravlja neznano vojaško operativno nalogo.

Iz vseh navedenih in drugih razlogov ministrstvu za obrambo predlagam, da v okviru Nata sproži razpravo o potrebi pravne ureditve tega področja in opusti namero, da med sredstva za obrambo naše domovine vključi tudi trote (razen za namene izvidništva in drugih oblik obrambne kontrole). Enak predlog naslavljam na ministrstvo za zunanje zadeve, da vprašanje mednarodne ureditve tega vprašanja sproži v ustreznih telesih EU in OZN.