Iz Avstrije bo v slovenski bančni sistem kapnilo še dodatnih 45 milijonov evrov. Hypo Alpe Adria, ki sta jo konec lanskega leta kupila ameriški sklad Advent International in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), je v svojo slovensko hčerinsko banko vložila še dodatnih 30 milijonov evrov kapitala, skupni strošek sanacije slovenske veje avstrijske bančne skupine pa je tako dosegel že visokih 900 milijonov evrov. Že v kratkem bo dodatnih 15 milijonov evrov kapitala dobila tudi Sberbank, ki jo je njena avstrijska lastnica že lani podprla z 20 milijoni evrov.
Milijonski dokapitalizaciji z malo skupnimi točkami
A obe dokapitalizaciji imata le malo skupnega. Medtem ko je dokapitalizacija Hypa namenjena pokrivanju preteklih izgub, slovenski Sberbank dodaten kapital potrebuje zaradi strme rasti poslovanja. Še leta 2011 je bila Sberbank po bilančni vsoti in danih posojilih približno za polovico manjša od Hypo banke, konec lanskega leta pa jo je očitno prehitela tako po višini bilančne vsote kot tudi po zbranih depozitih in danih posojilih. Medtem ko se uprava NLB pod vodstvom Janka Medje izgovarja, da podjetja ne povprašujejo po posojilih, večjih težav s pridobivanjem novih komitentov v Sberbank nimajo. Čeprav tudi sami opažajo, da se je po letu 2009 število projektov občutno zmanjšalo, so lani obseg posojil podjetjem povečali za še dodatnih 11 odstotkov, število komitentov pa za tretjino. »V zadnjem obdobju opažamo povečanje povpraševanja, kar vidimo tudi kot odraz izboljšanja gospodarske klime,« opažajo v Sberbank. Še višja je bila rast posojil gospodinjstvom. Skupno so se jim posojila nebančnim strankam lani zvišala za 15 odstotkov, od leta 2005 pa za skoraj petkrat. Podobno kot Sberbank zadnjih nekaj let strmo rast beleži tudi Delavska hranilnica, ki so jo njeni delničarji pred kratkim dokapitalizirali z 4,5 milijona evrov.
V Hypo banki podatkov o lanskem poslovanju ne želijo razkriti. Povedali so le, da jim je lani uspelo bistveno izboljšati poslovanje in znižati stroške, z izvedeno dokapitalizacijo pa bodo ohranili visoko stopnjo kapitalske ustreznosti in še dodatno povečali stabilnost njihovega poslovanja. Kot so še dodali, njihov bivši (republika Avstrija) in novi lastnik trenutno še opravljata revizijo poslovanja. Spomnimo, da bosta Advent International in EBRD za šest Hypovih bank iz Balkana plačala 200 milijonov evrov, vendar bo končna kupnina odvisna od poslovanja teh bank.
Sberbank bi rasla, Hypo ohranjal tržni delež
A medtem ko v Hypu pričakujejo, da jim bo letos uspelo ohraniti tržni delež, imajo v Sberbank veliko bolj ambiciozne načrte. Za letošnje leto namreč napovedujejo rast na vseh segmentih, k čemur bo pripomogla tudi tokratna dokapitalizacija. Že leta 2012, ko je ruski bančni velikan Sberbank prevzel avstrijsko skupino Volksbank, je slovenska hčerinska banka za osvajanje slovenskega trga dobila 45 milijonov evrov dodatnega kapitala, dve leti kasneje pa še 20 milijonov evrov.
Podobno so se v zadnjih letih vrstile dokapitalizacije tudi v Hypo banki, ki je med vsemi bankami v večinski tuji lasti utrpela tudi največje izgube. Leta 2013 so morali tako v banki izpeljati dve dokapitalizaciji v skupni višini 68 milijonov evrov, za 320 milijonov evrov slabih posojil pa so prenesli na družbo za upravljanje TCK. Že leta 2011 sta se Hypo banka in Hypo Leasing rešila tudi skoraj pol milijarde evrov slabih posojil, ki sta jih prenesla na družbi TCK in TCV.