Najavljena nova prevzemna zakonodaja ne more biti zadostna. Predvsem je prepozna, pač v stilu naše države, ki je naklonjena pravniškim prekucijam. Žal Heliosa in njegovih zaposlenih, kolikor jih je še ostalo, ne bo rešila iz rok pobalinskega vodstva, kot ga je pravilno ocenil dr. Bogomir Kovač. Pa pustimo Avstrijce, krive so naša politika in njene inštitucije. Zaradi oškodovanja države in koruptnega ravnanja morajo kazensko odgovarjati vsaj neposredni, tudi od države imenovani pogajalci, združeni v konzorciju, ki so 16. oktobra 2013 podpisali kupoprodajno pogodbo z Remho Beteiligungs Gmbh. Natančno so vedeli, s kom se pogajajo in kakšno je ozadje potencialnega kupca. V podkrepitev naj navedem še nekaj dokazov.

Državo in delničarje so oškodovali zaradi prenizke prodajne cene. Knjigovodska vrednost Heliosove delnice je bila 727,38 evra. Začetna prodajna cena v višini 600 evrov se je poleti 2013 nenadoma znižala na 520 evrov. Vzrok naj bi bilo zemljišče Duge (v lasti Heliosa od leta 2006) v Beogradu, ki ga ni bilo v bilancah bivšega Heliosa. Vem pa, da je pred nakupom zanj dobro vedel zdajšnji lastnik, poznal je tudi vrednost tega premoženja. Enako bi veljalo za državne prodajalce. Po zadnjih informacijah (glej Dnevnik, 3. januarja 2015) je nova srbska zakonodaja omogočila vpis zemljišča na slovensko firmo, obenem prostor še razbremenila prometa z gradnjo novega mostu čez Donavo. Iz tega sledi, da bo lastnik Heliosa zemljišče namesto za 22 milijonov prodal za 40 milijonov evrov. Kakšna navodila so prodajalci dobili od politike, kakšne »cilje« so zasledovali, ko so sklenili to kravjo kupčijo?

Z dokumenti lahko dokažem, da so aprila 2014 direktorji hčerinskih Heliosovih podjetij morali podpisati pogodbo, s katero so zastavili svoje družbe za najetje sindiciranega posojila. V teh papirjih je namenjenih več kot 100 milijonov evrov za akvizicijo Heliosa. Dobesedno tako piše v teh dokumentih. Po naši zakonodaji je to tajkunski prevzem in kar nekaj slovenskih akterjev sedi v zaporu ali čaka nanj. Ali so tujci izvzeti?

Od podpisa kupoprodajne pogodbe 16. oktobra 2013 do poravnave plačila kupnine 7. aprila 2014 so Avstrijci že gospodarili po Heliosu. Kdo jim je dovolil? Očitno so imeli polna pooblastila slovenskih prodajalcev. V teh šestih mesecih so bodoči lastniki pokazali svoje pravo lice, ustavili investicije, odpustili 200 zaposlenih. Po prevzemu so nadaljevali tako politiko. Po nekaterih informacijah so v letu in pol odpustili še nadaljnjih 200 ljudi ter uspeli zmanjšati prodajo za 23 milijonov evrov. Hvalevreden je njihov »Deal of the week« za najbolj uspešne dosežke. Zadnje pohvale je bil deležen komercialist, ki mu je pri nemškem kupcu uspelo doseči ceno 48 evrov/kg za spektralno selektivno barvo, ki smo jo temu kupcu prodajali po 50 evrov/kg že pred šestimi leti. Razvita pa je bila v okviru sodelovanja bivšega Colorja (od leta 2004 v sklopu Heliosa) s Kemijskim inštitutom. Takrat je Nemcem direktor inštituta pokojni dr. Jamnik prodal še patent. Slovensko znanje!

Državni represivni organi se na jasna sporočila o najmanj nepravilnem, bolje pa kaznivem ravnanju ne odzivajo. Sam sem koruptno ravnanje prodajalcev prijavil komisiji za preprečevanje korupcije. Prijava/ovadba je bila zavrnjena. Po prijaznem razgovoru z njihovo predstavnico sem se odločil, da dopolnjeno prijavo ponovim. Bomo videli.

Zaključki so preprosti. Politika s svojimi inštitucijami, kjer se stranke tepejo za položaje, ne bo reagirala. Privatizacijske postopke po navodilih Evrope bodo hlapčevsko nadaljevali. Skoraj gotovo bo narejena še večja škoda kot v Heliosovem primeru. Obeti o prihodnosti Heliosa so skrb zbujajoči, a nikogar, razen prizadetih, ne zanimajo. Lastniki bodo po kosih začeli prodajati premoženje. V naslednjih desetih letih bo ostalo bore malo od še nedavno solidnega slovenskega podjetja.

Matjaž Hafner, Škofja Loka