Poleg uvedbe drugačnega naročniškega modela in manjše vsebinske preureditve strani je spremenjeni način javnega diskurza tretja najpomembnejša novost, ki jo bo Dnevnik uvedel v prihodnjih dneh.
»Pionirska« leta interneta so minila. Spletne strani medijev že dolgo niso več edina možnost, da javnost ali javnosti digitalno komunicirajo same s sabo oziroma med seboj. Slehernik lahko z dostopom do interneta postavi lastno spletno stran ali blog ali postane uporabnik enega izmed socialnih omrežij; tako posamezniki kot posamezne javnosti imajo neštete možnosti komuniciranja in sodelovanja v javnem diskurzu.
Samo z imenom in priimkom
Družbenega razloga (če je ta kdaj v resnici sploh obstajal), da bi spletne strani medijev imele bolj ali manj nemoderiran javni diskurz, torej uredniško neurejene komentarje pod članki, tako že lep čas ni več. S tem pa ne potrebe, da bi se mediji na svojih spletnih straneh odrekli vlogi gatekeeperja, vratarja informacij. Še več, tudi po zakonu o medijih morajo mediji to svojo vlogo v komuniciranju javnosti s seboj in med seboj ter seveda v razpravi posameznikov ali javnosti z uredništvom in novinarji prav tako opravljati na spletu.
»Klasične« komentarje pod prispevki na spletni strani zato zamenjujemo s »tradicionalnimi«, iz tiskanega sveta znanimi pismi bralcev in popravki. Spletno komuniciranje s tem uokvirjamo v uveljavljena pravila: praviloma bomo vaše mnenje, stališče, odziv, pojasnilo, polemiko, kritiko, odgovor, popravek itd. objavili:
– če nam bo znana vaša identiteta;
– če bomo presodili, da popravek v skladu z zakonom popravlja naše napake, dopolnjuje pomanjkljivosti ali odpravlja enostranskosti v naših prispevkih;
– če bomo presodili, da objava pisma prispeva k razumevanju določenih družbenih problemov, k družbenemu dialogu in širi polje svobode govora;
– če objava pisma ne bo posegala v ustavno zavarovane pravice tretjih z navedbami, ki jih ne moremo preveriti;
– ko bomo vaše pismo jezikovno pregledali.
Ustrezno mesto za javno razpravo
Drugače rečeno, odslej ne bomo bedeli nad tistim, kar je morebiti za objavo neustrezno, nima zveze s temo prispevka, je žaljivo ali obtoževalno do tretjih itd., pač pa bomo skrbeli za to, da bodo objavljena vsa za javni diskurz in svobodo govora pomembna, artikulirana in argumentirana pisma ter popravki.
Zaradi spremenjenega načina komuniciranja na Dnevnikovi spletni strani bo odslej prag za vstop v javni diskurz vsebinsko in tudi tehnično malce drugačen. Treba bo odpreti in izpolniti za oddajo pisem oziroma popravkov predvideni spletni obrazec ali poslati običajno e-pošto s preverljivimi podatki o istovetnosti avtorja.
Ker bodo pisma objavljena v rubriki, ki jim je namenjena, in hkrati opremljena, kategorizirana in strukturirana kot vsi drugi (novinarski) prispevki (in bodo, enako kot popravki, neomejeno dostopna oziroma izvzeta iz naročniškega sistema), bodo v javni razpravi lahko »sodelovala« še dolgo po datumu objave. Spletno mesto jih bo namreč enako kot novinarske prispevke uvrščalo med iskalne zadetke ali sorodne teme, ki se bodo pojavile ob trenutno branem prispevku. Tudi s tem hočemo prispevati k višji ravni oziroma resnosti in relevantnosti javnega diskurza.
Tehtni prispevki k javnemu diskurzu bodo tako odslej lažje našli svoje bralce in naslovnike, saj jih ne bo prekrival plaz komentarjev, ki bi že v drugem ali tretjem krogu skrenili na polarizirajoče teme ali ideološko udrihanje vsevprek brez povezave z izvirno temo prispevka, dialoga ali polemike.
In za to gre. Za tehtnost in odgovornost javne besede.
Uredništvo
