Aksa Mahmud je 20-letnica iz Glasgowa. Dobro šolano dekle, ki je poslušala Coldplay in brala Harryja Potterja. V največjem škotskem mestu je živela do novembra 2013, potem pa je družino pretresla z nenapovedanim odhodom v Sirijo. Mahmudova je pristala v krogih Islamske države (ISIS), se poročila z enim od borcev in naj bi postala eden najbolj zavzetih glasov mladih zahodnjakov, ki prepričujejo vrstnike na zahodu, naj se pridružijo Islamski državi. Če seveda drži, da se za računom twitterja, ki ji ga pripisujejo, res skriva ona.

Podatki Mednarodnega centra za preučevanje radikalizacije ICSR kažejo, da se je ISIS pridružilo približno 5000 Evropejcev, Američanov, Kanadčanov in Avstralcev, vsega skupaj pa je center naštel že več kot 20.000 takšnih primerov, največ z Bližnjega vzhoda. To pomeni, da gre za največjo mobilizacijo tujcev v kakšni večinsko muslimanski državi po drugi svetovni vojni. Doslej je bil ta »rekord« v rokah Afganistana v boju proti Sovjetski zvezi v 80. letih prejšnjega stoletja.

Časovno okno dveh let za radikalizacijo

Posebej je Islamska država osredotočena na novačenje žensk, ker je kalifat zastavljen kot dolgoročni projekt in potrebujejo naslednji rod, pravijo strokovnjaki. Teroristi jim obljubljajo lepše življenje in očitno mnoga dekleta nasedejo. Lani sta se z Dunaja k ISIS denimo podali najstnici bošnjaških imigrantov v Avstriji, 16-letna Samra Kesinović in 15-letna Sabina Selimović. Zdaj naj bi se želeli vrniti domov. Profil avstrijskih najstnic je popolnoma drugačen od trojice najstnic iz Velike Britanije, ki so se pred kratkim podale k ISIS. Petnajstletni Shamina Begum in Amira Abase ter 16-letna Kadiza Sultana so bile odličnjakinje in prihajale iz družin srednjega sloja. Tako kot za večino se je tudi za njimi izgubila vsakršna sled.

Ahmed Mansur, palestinsko-izraelski psiholog, ki od leta 2004 živi v Nemčiji, se že dlje časa ukvarja s preučevanjem fenomena radikalizacije. Kot pravi, gre za postopen proces, ki se ne zgodi čez noč. Povezan je s kompleksnimi okoliščinami, ki se od primera do primera razlikujejo. Mladi, ki se radikalizirajo, so pogosto nezadovoljni s svojim življenjem, imajo malo socialnih stikov oziroma ne premorejo močnega socialnega okolja, ki bi jim nudilo oporo.

Od avanture do poroke

Po ocenah Mansurja so lahko po šolanju doživeli že neuspešno iskanje delovnega mesta ali pa so bili soočeni z diskriminacijo, ko je njihova religija ali država izvora izzvala predsodke. A Mansur opozarja, da so vsi mladi potencialno dovzetni za radikalizacijo, ne glede na njihovo versko pripadnost ali spol. »Če niso postali del družbe ali imajo občutek, da ne spadajo zraven, se začnejo pojavljati nestabilni osebnostni vzorci,« je zapisal v lanski študiji. Odpre se časovno okno do dveh let, ko postanejo zelo dovzetni za radikalizacijo.

Iz več razlogov, tako Mansur, je med mladimi zelo priljubljena skrajna interpretacija islama – salafizem. Posebej so zanj dovzetni tisti mladi, ki jim v vzgoji manjka očetovski lik. »Ne glede na to, ali je oče zapustil družino, je mrtev, ali pa se sam ne znajde v družbi, salafistom uspe takšno luknjo zapolniti s svojo patriarhalno ideologijo in svojim razumevanjem kaznovalnega boga.«

Po nekaterih ocenah naj bi bilo med mudžahidi od 200 do 300 žensk iz Evrope, iz vseh zahodnih držav pa okoli 550. Kot so ugotovili raziskovalci ICSR, se ISIS novačenja žensk loteva na prefinjen propagandistični način. Preko spletnih družabnih omrežij jih sprašujejo o njihovem videzu in dotedanjih razmerjih, jih spodbujajo, naj naložijo svoje slike, ki jih bodo razdelili mudžahidom.

Zahodne najstnice tako poleg občutka avanturizma dobivajo tudi ženitne ponudbe. Po mnenju Mie Bloom, ameriške profesorice varnostnih ved na univerzi v Massachusettsu, ki se že vrsto let ukvarja s preučevanjem žensk v terorističnih organizacijah, naj bi ISIS z zagotavljanjem žena mudžahidom poskušal preprečiti, da bi se ti poskušali vrniti v domovino, ko bi morda izgubili motivacijo za bojevanje ali pa postali naveličani prebivanja v Siriji.

Kot boj proti raku

Profesor Max Abrahms, ki na ameriški Northeastern University preučuje mudžahidske skupine, razlaga, zakaj je boj oblasti proti odhajanju ljudi v vrste ISIS tako težaven: »Razlogi, zakaj se ljudje odločijo oditi, so zelo raznoliki. Lahko jim je samo dolgčas, lahko so sociopati, lahko iščejo pustolovščine, so naivni in tako naprej. Ker so razlogi tako raznoliki, je boj proti temu toliko težji. Kot pri raku, ki ga lahko dobimo na mnogo načinov.

Ko so se oblasti odločile za akcijo za zmanjšanje kajenja, je število obolelih zaradi cigaretnega dima upadlo, a še vedno je kup drugih načinov, kako lahko zbolimo za rakom. Ni čarobne paličice, ki bi odpravila vse vzroke, enako je z bojem proti odhodu ljudi v ISIS. Samo zakonodaja, ki opredeljuje bojevanje za ISIS kot kazensko dejanje, ne bo dovolj,« je dejal v pogovoru za Dnevnik.

In Abrahms pravi, da se ne strinja z oceno ameriškega zunanjega ministrstva, da je poglavitni razlog za odhod v vrste terorističnih skupin revščina. »Podrobno smo preučili povezave in ugotovili, da zgolj z revščino ne moremo napovedati, da bo nekdo verjetneje odšel k skrajnim skupinam. Pravzaprav je nadpovprečno veliko takšnih, ki se skupinam pridružijo, iz srednjega razreda in so v povprečju tudi dobro šolani.«

Ključni bodo porazi ISIS na bojišču

Islamski državi pripisujejo, da je pri novačenju zelo uspešna tudi zaradi uporabe družabnih omrežij oziroma medijskih sporočil. Evropska unija se zato ob večjem sodelovanju z lokalnimi muslimanskimi skupnostmi poskuša negativnih vplivov radikalizacije lotevati tudi s prečesavanjem svetovnega spleta. S ponudniki spletnih storitev in družabnih omrežij naj bi se sodelovanje za umikanje nasilnih in propagandnih vsebin ISIS še okrepilo.

Toda Abrahms se ne strinja, da je spretna uporaba družabnih omrežij glavni razlog za uspešnost Islamske države pri rekrutiranju in da bi jim zato morali denimo zapirati uporabniške račune. »Ko enega zapremo, bosta nastala dva nova. To je nesmiselno,« pravi.

Po njegovi oceni se glavni razlog za uspehe ISIS pri rekrutiranju skriva v tem, da je uspešen na bojišču. »Najboljši način, da se odhod tujcev tja zmanjša, je, da se zmanjša njegove uspehe na terenu. Napovedana ofenziva iraške vojske na Mosul, ki je v rokah ISIS, bo zelo krvav dogodek,« pravi Abrahms, »in če bo ISIS tam premagan, bomo takoj videli posledice za njegovo sposobnost nadaljnjega novačenja.«