Zaradi nekaj centov delodajalci in SKEI na okopih

Cenejši evro zvišuje konkurenčnost

»Gre za zanemarljiv znesek. Toda če stalno nekaj popuščamo, se zastavlja vprašanje, kam vse to vodi,« je opozoril Štefan Kuzma, direktor družbe Eurel iz Poljčan, ki je lani dosegla okrog 20 milijonov evrov prihodkov, med drugim pa se ukvarja s proizvodnjo bele in rjave tehnike. »Res je, da delavci ne prejemajo visokih plač, vendar pa so zaradi visoke obdavčitve stroški dela visoki,« je poudaril Kuzma. Nižje obdavčitve dela si želijo vsi slovenski menedžerji. Direktor družbe Danfoss Trata Aleksander Zalaznik, od lani sicer novi predsednik Združenja Manager, meni, da so korak v pravo smer zadnje pobude gospodarskega ministra o ugodnejši obdavčitvi 13. in 14. plače. Prva dama Domela Jožica Rejec je prepričana, da bi moral biti manj obdavčen vsaj variabilni del plače. Ker lahko delavci zaradi variabilnega dela plače preidejo v višji dohodninski razred, jim višji davki na koncu lahko izničijo stimulativne zaslužke. V Gorenju, ki 95-odstotkov izdelkov proda v tujini, menijo, da bi poleg delovne zakonodaje, ki bi omogočala hitrejšo prilagoditev na trgu, potrebovali razvojno naravnano davčno politiko in ukrepe, s katerimi bi država podprla izvoz, motor slovenskega gospodarstva.

Kako družbe poslujejo, pa je v največji meri odvisno od njih samih. V Gorenju, kjer so lani dosegli 1,24 milijarde evrov prihodkov od prodaje (0,3-odstotka več kot leta 2013), čisti dobiček pa je znašal okrog 100.000 evrov (leta 2013 so ustvarili 25 milijonov evrov izgube), so prepričani, da mora vsako podjetje iskati priložnosti, skrbeti za vlaganja v razvoj, optimizirati stroške in z vsem tem zagotavljati dolgoročno rast poslovanja. Tudi predsednik uprave družbe Letrika Edvin Sever meni, da mora družba sama skrbeti za svojo konkurenčno sposobnost, ki je v veliki meri odvisna od možnosti investiranja. Zaradi cenejšega evra v primerjavi z dolarjem se konkurenčna prednost evropskih družb v primerjavi s kitajskimi v zadnjem času krepi. A kot opozarja Sever, je globalno okolje v zadnjih letih zelo nepredvidljivo. Zato svetuje, naj tisti, ki imajo za to možnost, svoje izdelke proizvajajo na več celinah. Letrika ima tovarne tudi na Kitajskem, v Indiji in Rusiji. Selitev dela proizvodnje je pomembna tudi zaradi krajšanja proizvodnih verig, kar pomeni, da morajo družbe, ki proizvajajo za avtomobilsko industrijo, tovarno pogosto zgraditi tam, kjer jo postavi izdelovalec vozil, je dejal predsednik zbornice elektronske in elektroindustrije pri GZS Janez Renko.

Ena ključnih hib industrijska politika

Po njegovih pojasnilih sta elektronska in elektroindustrija že dolgo globalizirani. Že pred nastopom krize so družbe veliko vlagale v razvoj, v krizi pa svoj proizvodni portfelj prenovile za 30 ali več odstotkov. Z največjimi od njih kot dobavitelji in tehnološki partnerji sodelujejo tudi številna majhna in srednje velika podjetja. Enega ključnih dejavnikov za razvoj elektronske in elektroindustrije Rener vidi v odločitvi, kam bo država usmerila tako imenovano pametno specializacijo. Član uprave Kolektorja Valter Leban je prepričan, da bi morali z industrijsko politiko določiti prave globalne produktne niše, v katerih bi bila naša industrija lahko uspešna. Obstoječa industrijska politika, ki po njegovem mnenju predstavlja eno ključnih hib domačega okolja, bi morala povezati tudi državo z medsektorskimi združenji podjetij, bank in tehniških inštitucij. Koncern Kolektor, ki 80 odstotkov izdelkov proda v tujini, je lani dosegel 457 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je za tri odstotke več kot leta 2013. Med ključnimi dosežki lanskega leta je Leban med drugim izpostavil razvoj prototipa pogona za dvokolesnik priznanega svetovnega proizvajalca in začetek serijske proizvodnje 50-kilovatnega motorja za električna plovila.

Vse nižje cene in vse več zahtev

Kolektorju sosednji družbi Hidria je lani uspelo stabilizirati poslovanje. Kot je pojasnil predsednik poslovodnega odbora Hidrie Iztok Seljak, jim je občutna rast pozitivnega rezultata nad zastavljenim načrtom omogočila, da so z bankami sklenili dogovor o prestrukturiranju. Zaradi prodaje nekaterih nestrateških programov so se konsolidirani prihodki lani znižali za tri odstotke na 250 milijonov evrov, v letošnjem letu pa zaradi že sklenjenih pogodb za avtomobilsko industrijo (lani so jih sklenili za sto milijonov evrov) v družbi načrtujejo vnovično rast prihodkov.

Z bankami se je o reprogramiranju posojil lani uspela dogovoriti tudi Iskra. Po pojasnilih člana Iskrine uprave Jožeta Godca so leta 2014 ustvarili 103 milijone evrov prihodkov, kar na letni ravni predstavlja rast za dobre štiri odstotke. Pri tem se je čisti dobiček zvišal za dobrih deset odstotkov in je znašal tri milijone evrov. Čeprav Kitajci vse bolj prodirajo na evropski trg, Godec opozarja, da bi morale naše družbe kljub zniževanju stroškov kakovost izdelkov ohranjati na enaki ravni. Štefan Kuzma je opozoril, da sta globalno okolje pred petimi leti in globalno okolje danes različna svetova: »Kupci imajo vedno več zahtev, cene pa se znižujejo.« Pridobivanje novih kupcev pa je težavno delo. Jožica Rejec je pojasnila, da od prvega stika do dobave Domelovega blaga v povprečju mine od dve do tri leta. Domel je sicer lani prihodke od prodaje zvišal za enajst odstotkov na 97 milijonov evrov, letos pa naj bi presegli sto milijonov. Pogajanja o novi kolektivni pogodbi so v zaključni fazi.