Z jutrišnjo tekmo v Gradcu bodo hokejisti Olimpije sklenili novo mučno sezono na mednarodnem prizorišču. Ljubljančani bodo zimo po pričakovanjih in prepričljivo končali na zadnjem mestu, potem ko v kvalifikacijskem delu za končnico v EBEL niso bili konkurenčni tekmecem. Na devetih tekmah so zmagali le enkrat, številni porazi pa so sodu izbili dno. V Tivoliju vlada popoln kaos, razmere so pripeljale do kolektivnega nezadovoljstva in skorajšnjega vrelišča.
Loputanje vrat, da se tresejo tla
Trener Fabian Dahlem iz dneva v dan izgublja živce in je na robu izbruha. Nemec je močno frustriran, zato po tekmah večkrat silovito zaloputne vrata, da se v tivolskem hodniku stresejo tla. Dahlem je bil lansko poletje ob prihodu v Ljubljano večkrat opozorjen, da bo deloval v neprijaznem in neurejenem okolju, a tako mizernih razmer vendarle ni pričakoval. V trenerjevih očeh se vidi, kako zelo je razočaran nad klubskim ustrojem, zato verjetno ni veliko možnosti, da bi ostal v Tivoliju tudi v prihodnji zimi. Njegov odhod bi pomenil precejšnjo izgubo za Olimpijo, saj se je izkazal pri delu z mladimi domačimi igralci, ki jim je ponudil veliko priložnosti za dokazovanje. Nemec je zaslovel tudi po človeški plati, saj je vedno prisluhnil najrazličnejšim problemom znotraj garderobe.
Zelo podobno agonijo na ljubljanski klopi je že lani izkusil Ivo Jan, ki je še pravočasno odšel za pomočnika trenerja v Gradec. Po petkovi tekmi med Olimpijo in Innsbruckom, po kateri je postalo znano, da bodo tivolski hokejisti sezono sklenili na zadnjem mestu v EBEL, smo Dahlema prosili za daljši intervju, vendar je izrazil pomislek. Čeprav mu leži na duši, da bi razkril vse zakulisno dogajanje, se v petek še ni odločil, ali bo govoril za Dnevnik. »S tem intervjujem bi lahko imel velike težave,« je rekel Fabian Dahlem, a je včeraj le privolil v pogovor, ki ga bomo objavili ta teden. Podobno je tudi z igralci, ki se bojijo za svojo prihodnost, zato v vključene novinarske mikrofone raje govorijo selektivno resnico. Ker v celotnem slovenskem klubskem hokeju vlada brezupno stanje, saj so klubi brez denarja in igrajo na amaterski ravni, hokejisti Olimpije nimajo prave možnosti, da bi se prodali drugam. Če bi odšli v tujino, obstaja velika verjetnost, da bi obsedeli na klopi, v drugoligaški INL pa bi le nazadovali.
Olimpija kopija propadlega Vegrada
Zgodba hokejistov Olimpije je tipičen primer izkoriščanja športnikov. Olimpija je pravzaprav že nekaj let kopija propadlega gradbenega podjetja Vegrad, saj hokejisti za svoje delo ne prejemajo plačila in ostajajo brez osnovne opreme za igro. Letos se je že zgodilo, da so na gostovanju ostali brez zadostnega števila palic, povrhu pa moštvo nima niti optimalne oskrbe zdravniške službe. Ker so tovrstni zapleti dogajajo že več let, zdajšnje stanje v klubu sploh ni novost, ampak je postalo že utečen (in očitno sprejemljiv) način dela. Največjo odgovornost pri tem nosi Matjaž Sekelj, ki z direktorskega položaja že dvajset let kroji usodo hokeja v glavnem mestu. Ker je tudi v tej zimi snedel že marsikatero obljubo, se poraja vprašanje, ali sploh ima miren spanec, saj je v svoji funkcionarski karieri prevaral že dolgo vrsto hokejistov in sponzorjev.
Takšni Olimpiji so ljudje dokončno obrnili hrbet, saj na tribunah kot mazohisti vztrajajo le še največji zaljubljenci v hokejsko igro in družinski člani igralcev. Zdi se, da imajo navijači dovolj lažnih obljub vodstva kluba. Zdaj so vsi prepoznali, da Olimpija resnično nima vizije, čeprav je Sekelj v preteklosti postregel z marsikatero napovedjo o sanaciji dolgov. Pozimi 2011 je tako govoril, kako so si v klubu zadali cilj, da v obdobju treh let sanirajo klub, vendar je Olimpija danes še na slabšem kot tedaj. Če bi se klubu izjalovila napovedana prisilna poravnava, je veliko vprašanje, koliko časa bi Olimpija sploh še lahko aktivno sodelovala v hokejskih tekmovanjih. Usoda propadlih Jesenic je v Tivoliju zagotovo bliže kot popolna ozdravitev kolektiva.
Se obeta vstaja hokejistov?
Veliko vprašanje je, ali bi klub preživel še eno podobno turbulentno sezono kot letos. Pomislimo, kakšen smisel ima v tako nemogočih razmerah sploh še vztrajati. Ob nezadovoljnih hokejistih in praznih tribunah bo klub brez perspektive in denarnih sredstev še naprej obsojen na mukotrpno životarjenje, kar bo uničilo ves slovenski hokej. Bodo pa dogodki v Olimpiji zagotovo pestri tudi v naslednjem mesecu dni, ko se bo moštvo pripravljalo na končnico v državnem prvenstvu, ki že vrsto let nima prave veljave. Bodo hokejisti končno udarili po mizi in postavili pogoje, da bi zaščitili svoje interese? Bo garderoba stopila skupaj in se z opozorilno stavko uprla dolgoletnemu spornemu načinu dela v pisarni?