»Z majhnimi projekti in majhnim denarjem se da veliko narediti. Delo z otroki, ženskami in sirskimi begunci so področja, kjer je mogoče veliko ustvariti za lokalno prebivalstvo,« pravi Katja Kumar, ena od sodelavk Zavoda Krog. Dvaintridesetletna mladenka se delu pri nevladnih organizacijah posveča že vse od končane diplome. Po sodelovanju z Afriškim centrom se je pred štirimi leti pridružila Zavodu Krog, kjer je zadolžena predvsem za projekte na Bližnjem vzhodu in v Afganistanu. Toda območja vzhoda so se k interesnim področjem Zavoda Krog pridružila šele v zadnjih letih. Tako kot mnoge druge tukajšnje nevladne organizacije so začeli s pomočjo na Balkanu. Ta ostaja še danes njihov najbolj prepoznaven del aktivnosti.

Izobraževanja za opolnomočenje povratnikov

Zavod Krog je bil ustanovljen leta 2008. Vzniknil je iz dobrodelnih aktivnosti društva bosansko-hercegovskih študentov v Sloveniji, ki so že leta 2004 zbrali računalniško opremo za šole na ruralnih območjih Srebrenice. Kmalu zatem so se domislili še ideje, da bi v Slovenijo s pomočjo donatorjev pripeljali na letovanje bosanske otroke in jim za nekaj brezskrbnih dni izboljšati psihosocialno stanje, gradili njihovo samozavest in zaupanje. Rojen je bil projekt Podari nasmeh, ki bo letos potekal že enajstič, pred leti pa je Zavod Krog prav zanj že prejel najvišjo državno odlikovanje. Pomoč otrokom so ponudili tudi s projekti na Kosovu in v Črni gori. Rdeča nit slovenske razvojne politike je bila od vzpostavitve Zavoda Kroga usmerjena predvsem v pomoč ženskam in otrokom, ocenjuje direktorica organizacije Emina Hadžić. Oboje je bila pravilna usmeritev, dodaja: »Ženske so lahko sicer v kakšni družbi zapostavljene, dejansko pa v družinah vodijo vse aktivnosti. Skrbijo za otroke, moža in ves dom. So nosilke sprememb. Takšno vlogo v družbi lahko med odraščanjem prevzamejo tudi otroci. Zato se je treba ukvarjati z njihovim razvojem in razmišljanjem. Veliko je že postorjenega, če se zgolj razširi spekter razmišljanja otrok in njihovo videnje sveta.«

Teh načel so se poskušali držati tudi pri svojih aktivnostih pod Hindukušem. Zavod Krog in Kumarjeva sta se s partnerskimi organizacijami v Afganistanu lotevala predvsem izobraževanja lokalnih trenerjev, ki se ukvarjajo z begunskimi povratniki iz Irana. Na zahodnem delu države je pred tremi leti nekaj mesecev živela v Heratu in bila ena redkih Slovenk, ki so si upale znanje širiti pod Hindukušem. Čeprav je Zavod Krog hotel v Afganistan poslati tudi slovenske strokovnjake za alternativne vire energije, mehanike in inženirje, se zainteresirani strokovnjaki za odhod v Afganistan niso našli. Kot razlaga Hadžićeva, jih zaradi napetih varnostnih razmer ni prepričal mesečni honorar tisoč evrov. Precej lažje je strokovnjake za usposabljanja dobiti za zahodni Balkan, kamor se še vedno prvenstveno usmerja slovenska razvojna pomoč.

Pomoč za turizem v Afganistanu

Kumarjeva je v Heratu trenerjem povratnikov prenašala znanje mehkih komunikacijskih veščin, dela v skupini in reševanja problemov. »Večinoma smo delali v skupinah s praktičnimi vajami.« Kot se spominja zdaj, je bil takšen način dela Afganistancem precej nov, saj je v tamkajšnjem učnem procesu še vedno veliko enostranskega podajanja snovi brez praktičnih vaj. Podobno sta okusili tudi njeni sodelavki, ki sta za Zavod Krog izobraževali vzgojiteljice v vrtcih. Predvsem sta širili kreativne pristope otroške vzgoje, saj teh veščin med vzgojiteljicami primanjkuje, ker za delo v vrtcih ni potrebna kakšna posebna izobrazba in ga lahko opravlja tako rekoč vsakdo. »Otroci so bili v vrtcu prepuščeni samim sebi, brez aktivnosti za razvoj kreativnosti. Prav to sta naši kolegici poskušali spremeniti.« Skupaj z nemško nevladno organizacijo Help so v Afganistanu sodelovali pri programih usposabljanja begunskih povratnikov in dodatnega izobraževanja za zaposlene v javni upravi, trenutno pa se v Jordaniji skupaj s partnersko organizacijo SOS Villages ukvarjajo z izobraževanjem mentorjev za delo z jordanskimi sirotami.

Med medijsko odmevnejše zgodbe Zavoda Krog je lani sodilo vzpostavljanje turistične ponudbe v centralni provinci Bamijan, ki zaradi svojih naravnih lepot in več kot pet tisoč metrov visokih očakov slovi tudi kot raj za turno smuko. V sodelovanju s slovenskimi smučarskimi klubi jim je uspelo zbrati več kot tisoč parov smuči, 400 smučarskih čevljev in zimskih oblačil. Vse je tudi s pomočjo slovenske vojske prispelo v Bamijan in, kot zdaj razlaga Kumarjeva, si lokalno prebivalstvo smučke s pridom sposoja.

»Osredotočiti se morajo na lokalne turiste. Začeti morajo z malimi koraki in se osredotočiti na domači trg. Vprašljivo je, ali lahko v tem trenutku računajo na veliko turistov iz tujine,« pravi Kumarjeva. Vsekakor je po njenem mnenju najpomembnejše, da se lokalni ljudje sami odločijo, kaj želijo narediti, ne pa da jim mednarodne organizacije vsilijo neke aktivnosti. Kako pomembno je to kovanje lastne prihodnosti, je Kumarjeva videla tudi na delavnici z lastniki hotelov, restavracij in kulturno-turističnega centra v Bamijanu, ko jim je pomagala sestaviti vprašalnik o turistični ponudbi. Zelo jih je namreč razveselilo, da se je na končnem vprašalniku za turiste znašlo prav njihovo lastno vprašanje. »Pomembno je, da je ideja njihova. Vedno se izteče financiranje kakšnih projektov. Zato da zamisel obstane in se razvija naprej, mora ideja vznikniti iz lokalnega okolja,« pristavlja Hadžićeva.

Vzorci sovraštva se začnejo pojavljati pri najstnikih

Čeprav so nevladne organizacije pri svojih programih pogosto omejene z razpisnimi pogoji ministrstev, lahko s svojim znanjem vendarle prestopijo začrtane okvire. »Otroške pravice so vedno aktualna tema v državah, ki so v konfliktu, ali postkonfliktnih državah. Nevladniki znamo v te teme vnesti še druga področja, kot so aktivna državljanska vloga oziroma kako otroke spodbuditi, da bodo aktivno delovali v svojem okolju. Je pa res, da določene teme v nekaterih državah težko realiziraš, če tamkajšnja vlada ni urejena.«

Kot primer Hadžićeva navaja Bosno in Hercegovino, kjer deluje že 25 let. Težko delaš v programih miru in sprave ter opazovanja etničnih skupin. »Mladi vse do določenega starostnega obdobja s temi vprašanji niso obremenjeni, dokler se ne začnejo nanje prenašati vzorci staršev.« Otroci, ki prihajajo v Slovenijo na letovanja v okviru že enajst let potekajočega programa Podari nasmeh, niso obremenjeni s sovraštvom do drugih etničnih skupin. Ko pa Zavod Krog svoje programe izvaja v Bosni in Hercegovini s srednješolci, je negativni vpliv lokalnega okolja že razviden. Projiciranje negativnih vzorcev obnašanja je po njenih izkušnjah še posebno močno v predvolilnem času, ko politične stranke začnejo v javni prostor vnašati svoje nacionalne ideje.