»Ta dvoboj mi predstavlja največji izziv, enako velik kot leta 2009, ko sem v Južni Afriki postal svetovni prvak v velterski kategoriji po verziji IBF. Zavedam se svojega realnega stanja. Moja starost ni idealna. Yengoyan je borec v idealnih letih z idealno močjo, kondicijo, višino in znanjem. Pokazati bom moral vse svoje znanje. Po dvoboju ne bom smel reči, da sem imel še pol odstotka rezerve. Vse bo moralo biti idealno, da bo rezultat pozitiven,« se je proti dvoboju ozrl 38-letni Dejan Zavec, ki bo del priprav opravil v Nemčiji, del v Sloveniji.
Govorili ste, da boste v primeru poraza kariero končali. Je to dokončno?Pri mojih letih bi bilo nespametno zdraviti frustracije. Nisem najmlajši, ampak se nisem predal. Nimam časa, da bi dve ali tri leta na novo gradil kariero, da bi prišel do novega odmevnejšega dvoboja. Zato se bo potrebno potruditi v tem dvoboju, ker popravnega izpita ne bom imel. To je edino, kar ostaja, tega se je treba zavedati. To je po eni strani breme, po drugi pa neverjetno dober občutek, kajti vem, da moram dati od sebe vse.
Pod takšnim pritiskom še niste bili nikoli?Bil sem. Pritisk pa lajša dejstvo, da sem prišel na poti, na katere ne bi smel niti pomisliti, kaj šele, da sem jih prehodil. Doživel sem sanje, bil sem na vrhu sveta. Če pogledamo s teoretične plati, se mi je zgodilo več, kot bi se mi smelo. Zato si nimam česa očitati. Lahko grem le še eno stopnico višje. Gre za moj maksimum, k čemur vso kariero stremim. Tudi zdaj ni nič drugače. Še enkrat hočem dati svoj maksimum. Ko maksimum ni dovolj, pa ni treba zdraviti nobenih frustracij.
Koliko časa boste v ringu še vztrajali, če zmagate?Težko je reči. Kajti v tem primeru pridemo v Ameriko, do zgodb nepredvidljivih razsežnosti. Glede na moja leta in zdravstveno stanje mislim, da počasi prihajam proti koncu zelo dolge ceste.
Lahko sklepamo, da bo vaša kariera trajala do prvega poraza?Upam, da do zadnje zmage.
Ker ne želite s porazom končati kariere?To ne bi bilo v skladu z mojimi željami. Želel bi zaključiti, ko bi bil na vrhu sveta. Dajmo času čas, zagotovo pa moja kariera ne bo trajala dlje kot do leta 2016.
Po zadnjem dvoboju ste rekli, da upate, da boste šli v Ameriko, ali pa da bo Amerika prišla k vam. Yengoyan ni Amerika. Kakšne so možnosti, da bi se vaše želje uresničile v prihodnje?Zame dvoboj s Sasho Yengoyanom je Amerika. To je največ, kar se je v tem trenutku lahko zgodilo. S tem, ali mi je Amerika usojena, se zdaj ne ukvarjam. Moramo razumeti nekaj drugega. Resne boksarske korporacije delajo celoletne načrte. Veste, da skupaj s prijatelji sam iščem pot in najboljše možnosti. Imel sem veliko možnosti za dvoboje, tudi Amerika je bila med njimi. Ampak teža tega dvoboja bo bistveno večja. Morda bi bila za naše tržišče Amerika najbolj privlačna, a z zmago na tem dvoboju bi si pridobil nove možnosti in niti kančka dvoma nimam, da bo v tem primeru Amerika prišla k meni oziroma bom šel jaz v Ameriko. Tam se mi ne bo treba prebijati v ospredje, ampak bom v ospredje prišel od tukaj, kot nekdo z večjo težo.