Podpredsednik evropske komisije Jyrki Katainen je že od lanskega decembra na promocijski turneji za največji novi up zagona evropskega gospodarstva, Junckerjev investicijski sveženj. Po prestolnicah evropskih držav kot trgovski potnik predstavlja »Marshallov načrt« evropske komisije za ustvarjanje novih delovnih mest in gospodarske rasti. Po Romuniji, Nemčiji, Veliki Britaniji in Italiji se je včeraj ustavil na Hrvaškem, ki si tako kot Slovenija obeta več milijard evrov investicij zasebnega sektorja oziroma javno-zasebnih partnerstev za svoje strateške investicije. Čeprav v številnih državah članicah obstajajo dvomi, da bo Junckerjevemu investicijskemu načrtu iz 21 milijard prerazporejenih proračunskih sredstev uspelo ustvariti spodbudo za skupno najmanj 315 milijard evrov zasebnih investicij, Katainen na svoji turneji širi pozitivno sporočilo. »Za podjetja obstajajo nove poslovne priložnosti v Junckerjevem načrtu,« je dejal po včerajšnjih pogovorih s hrvaškim podpredsednikom vlade Brankom Grčićem.

Uvodno tveganje prevzema EFSI

Če se je v javni razpravi doslej pojavljala tudi interpretacija, da države z istimi projekti ne bodo mogle kandidirati za sredstva evropskih strukturnih skladov in hkrati še Junckerjevega investicijskega svežnja, je to predpostavko včeraj Katainen obrazložil drugače. Države bodo smele za financiranje istega projekta uporabljati tako evropske strukturne sklade kot sredstva evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), ključnega institucionalnega finančnega orodja Junckerjevega investicijskega načrta. »Pri velikih infrastrukturnih projektih praviloma prihaja do tovrstnega pristopa,« je konkretno na vprašanje financiranja drugega tira dejal Katainen. To za Slovenijo pomeni, da bi lahko financirali gradnjo drugega tira iz več virov: ob zasebnih vlagateljih še s sredstvi iz instrumenta za povezovanje Evrope (CEF) in EFSI. Če bi se zgodilo financiranje drugega tira z vsemi temi viri, modernizacija drugih delov slovenskega železniškega omrežja verjetno ne bi bila ogrožena. A glede nedokončanih postopkov pridobivanja sredstev tako iz strukturnih skladov kot tudi glede iskanja zasebnega investitorja za javno-zasebno partnerstvo pri drugem tiru je takšen razplet še precej negotov.

V prihodnjih treh letih bo za evropske strateške projekte skozi sklad EFSI namenjenih skupno 60 milijard evrov, dve tretjini od tega skozi poroštva Evropske investicijske banke. »Namen sklada je mobilizirati zasebne investicije. Če bi prišlo do uvodnih težav pri investiciji (v prvih treh letih, op. p.), bo sklad EFSI prevzel prvo tveganje,« je pojasnil Katainen, ki se bo v Sloveniji oglasil septembra.

Hrvatje zmanjšali seznam projektov

Sam izbor prvega seznama evropskih strateških projektov bo znan ob koncu junija, ko bodo države članice potrdile sestavo upravnega odbora EFSI. Že prej pa bo zaradi znanih kriterijev primernih evropskih projektov za Junckerjev sveženj Evropska investicijska banka investitorjem ponudila ugodna posojila. Pred lanskim božičem so države članice na svojih spiskih želja predlagale 2000 projektov v skupni vrednosti 1300 milijard evrov. Slovenija jih je posredovala 22 (vrednost devet milijard evrov), medtem ko so Hrvatje uvodoma prijavili 77 projektov (21,54 milijarde evrov). Naši južni sosedje so sedaj svoj seznam zmanjšali na 25 projektov v skupni vrednosti devet milijard evrov, slovenski je za zdaj ostal nespremenjen.

Uradni Zagreb je izločil tiste projekte, ki niso ustrezali financiranju zgolj s pomočjo zasebnih vlagateljev oziroma javno-zasebnih partnerstev. Največ interesa na Hrvaškem imajo še vedno za sofinanciranje terminala utekočinjenega plina na Krku, jadransko-jonski plinovod, ki naj bi azerbajdžanski plin prek hrvaškega ozemlja pripeljal do zahodnoevropskih odjemalcev, prav tako si želijo modernizacije železniškega omrežja na koridorjih 10 in 5b ter razširitve mreže širokopasovnega interneta na celotno območje.