Bohinjski svetniki bodo ta konec tedna odločali o dopolnilih zakona o Triglavskem narodnem parku. Prav tako naj bi se opredelili do predloga župana Franca Kramarja, da občina predlaga zadržanje ključnega dokumenta parka – načrta upravljanja.
Kramar namreč ni zadovoljen ne z uresničevanjem zakona ne načrtom upravljanja, na katerega so dali prebivalci v javni obravnavi okoli 500 pripomb. »Dve tretjini naše občine je na območju parka in ne moremo sprejeti dejstva, da država zagotavlja sredstva za delovanje parka oziroma javnega zavoda, o razvojnih spodbudah, ki so pomembne za prebivalce, pa ni še nič gotovo,« je kritičen Kramar.
Najboljša ilustracija, kako se uresničuje zakon o Triglavskem narodnem parku, je lahko že razvpiti problem razvoja smučišča na Voglu. Čeprav je leta 2010 sprejeti zakon predvideval za to območje tudi državni prostorski načrt, ki bi omogočal lastniku naložbe v smučišče, kot sta umetno zasneževanje in širitev smučišča, tega načrta še vedno ni. Vogel pod novim vodstvom podjetja Žičnice Vogel sicer dobro posluje, prodaja smučišča pa bo vedno odvisna tudi od možnosti bodočega razvoja.
Črne gradnje le prilile olja na ogenj
Spomnimo, da so prav Bohinjci tudi odločno posegli v rušenje črnih gradenj in s protesti pripomogli k temu, da se je začelo to področje ponovno reševati. Najbolj razvpito rušenje objekta ob obali jezera pa je samo še dodatno stopnjevalo nezadovoljstvo ljudi v tem delu parka.
Javni zavod Triglavski narodni park tudi nima direktorja; jeseni bo mandat potekel tudi svetu zavoda, ki je skoraj soglasno odklonil predlaganega kandidata Bogomila Breznika, ki ga je po razpisu predlagalo ministrstvo za okolje in prostor. Po tem odklonilnem stališču je postopek zastaral, vršilec dolžnosti je še naprej Peter Skoberne. Stanje zavoda ni rožnato, nabrali so se dolgovi, revizija je odkrila nepravilnosti, kriza vodenja pa se brez direktorja z jasno zastavljenim mandatom samo nadaljuje.
Načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka je nova fronta
Ob vsem tem je seveda predlog načrta upravljanja parka samo nova fronta, ki so jo v Bohinju podkrepili še z zahtevami po spremembah zakona, kar lahko traja tudi nekaj let. Ključno pa je – in to v Bohinju vsako leto znova poudarjajo – razhajanje med tem, kaj potrebujejo prebivalci parka, in kako je to urejeno v praksi. Da pa Bohinj zamuja razvojno, ni nobenega dvoma. Čeprav lahko številke nihajo tudi zaradi slabega vremena, pa so dovolj skrb vzbujajoči podatki, da je bilo lani v primerjavi z letom prej devet odstotkov manj gostov in 12 odstotkov manj nočitev.
Bohinj se sooča z zastojem tudi pri največji, okoli 50 milijonov evrov vredni naložbi v veliko smučišče nad Bohinjsko Bistrico, ki ob razvojnem zastoju Vogla kraja ne navdaja z optimizmom, da bi se turistični obisk v kratkem izboljšal.