Rdeča nit aktivnosti koordinacijske skupine je sicer prezaposlovanje presežnih delavcev v Termoelektrarni Trbovlje (TET) v likvidaciji. Od 155 jih je 94 že prejelo odpovedi zaposlitvenih pogodb, še 57 pa jih bodo razrešili do konca likvidacijskega postopka, torej predvidoma v roku dveh let. Nove priložnosti za delo so do zdaj po Dolinškovih besedah našli 52 delavcem, medtem ko o prezaposlitvi od pet do deset delavcev v Gen Energijo še ni prišlo do dogovora. Nekaj priložnosti pa se odpira tudi na Slovenskih železnicah, kjer razpisujejo 80 delovnih mest, in v Elesu.
Ponovno med priložnostmi propadle Medijske toplice
Kar zadeva druge aktivnosti koordinacijske skupine, ki so usmerjene v razvoj zasavske regije, so dosegli še dogovor s Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) o prenosu koncesije za izgradnjo verige hidroelektrarn na srednji Savi na družbo Srednjesavske elektrarne, ena od možnosti za razvoj pa je še investicija v kotlovnico na biomaso in oživitev Medijskih toplic, ki sicer že več let propadajo in so v zasebni lasti. Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik, ki je tudi v koordinacijski skupini, je ob tem napovedal še regionalni razvojni forum, ki se bo marca odvijal v Trbovljah, na njem pa želijo identificirati vse akterje, ki lahko pripomorejo k proaktivnemu sodelovanju v regiji in pripeljejo h konkretnim projektom.
Takšnih si želi tudi trboveljska županja Jasna Gabrič, ki sicer o načrtih za izvedbo foruma še ni slišala, si pa želi, da bi vanje vključili tudi lokalno skupnost, predvsem pa pripravili jasne in konkretne naloge, zanje določili obdobje izvajanja ter vire financiranja, vse skupaj pa nadzorovali tako, da bi se projekti tokrat vendarle izvedli in prinesli neke pozitivne učinke. Delovnih skupin za razvoj zasavske energetike in regije je bilo namreč v preteklih letih že precej, a je večina strategij ostala zgolj zapisanih v dokumentih. O razlogih, zakaj je bilo tako, Gabričeva pravi, naj odgovornost prevzamejo tisti, ki so dokumente pripravljali, dodaja pa, da je Zasavje padlo tako globoko predvsem zato, ker je bilo toliko delovnih mest vezanih na državna podjetja, ljudje, ki so ostali brez dela, pa nimajo razvite podjetniške žilice.
Ranljiva so tudi druga podjetja
»Ni sicer vse tako črno, imamo kar nekaj podjetij, ki uspešno poslujejo, a smo pri pogovorih z njimi ugotovili, da je glavni problem večine, da so vezani le na enega kupca. Sprašujemo se in skrbi nas, koliko je takih, ki so bili vezani zgolj na TET ali Lafarge cement,« je povedala Gabričeva, ki upa, da bodo ta podjetja sposobna odpirati še druge prodajne poti.
Enako poudarjajo tudi v regijskem odboru NSi, kjer so tudi sami že razmišljali o organizaciji investicijske konference, na katero bi s pomočjo evropskih poslancev v Zasavje pripeljali predvsem tuje vlagatelje. Problem regije nista le TET in Rudnik Trbovlje-Hrastnik v zapiranju, ki sta deležna največ pozornosti in reševanja, opozarjajo, temveč tudi Lafarge, IGM, ETI, Ytong in druga podjetja v zasebni lasti. »Vsi našteti so veliki zaposlovalci, ki delajo predvsem za izvoz, in takoj ko bo Evropa kihnila, bodo ta podjetja odpuščala, ker bo tako zahteval trg, ki se mu morajo prilagajati,« poudarja Primož Štendler, predsednik regionalnega odbora NSi, sicer tudi sam podjetnik, ki že dlje časa opozarja tudi na neučinkovito delovanje Regionalnega razvojnega centra (RCR).
Ta namreč po njegovem nima niti pravega podjetniškega inkubatorja, od koder bi lahko izhajali bodoči večji zaposlovalci. »Če si država resnično želi sprememb v Zasavju in če si jih želimo tudi Zasavčani, potem je treba najprej ustanoviti novo razvojno agencijo in vanjo preusmeriti vse subvencije ter projekte, s katerimi zdaj operira RCR,« je prepričan Štendler. Pri tem še poudarja, da bo podjetnike v regijo privabilo le poslovno okolje, v katerem ne bo visokih komunalnih prispevkov in dragih, a slabo vzdrževanih poslovnih prostorov.
