Ekipa zagonskega podjetja NERVteh, kjer razvijajo simulator vožnje, ki voznika postavi v realno okolje cestnega prometa, se na povabilo angleške vlade in njene agencije za trgovanje in investicije (UKTI) odpravlja v Veliko Britanijo.

A ne gre zgolj za protokolarni obisk, temveč bodo tam že iskali prostore in načrtovali selitev podjetja v Veliko Britanijo, je pojasnil direktor Matej Vengust. Angleška agencija za trgovanje in investicije jih je namreč prepoznala kot potencialno uspešno in inovativno mlado podjetje, zato želijo biti del NERVtehove zgodbe zmanjševanja števila prometnih nesreč in njihove poslovne poti.

Predvsem pričakujejo mentoriranje, kontakte v zanje primernih industrijah in pomoč pri pridobivanju investicij, ki so namenjene potencialno uspešnim in inovativnim podjetjem, pojasnjuje Vengust, ki se je poslovno že kalil v podjetjih D-Labs in Koofr, z idejo simulatorja varne vožnje oziroma njegovim razvojem pa se je s prijatelji začel ukvarjati pred približno desetletjem.

Trenutno so v fazi razvoja druge različice prototipa, ki bo hkrati tudi produkt za vstop na trg. Razvoj poteka po načrtih, pravi Vengust, nekaj problemov imajo samo s slabo odzivnostjo obrtnikov in dobavnimi roki, a so tudi z njimi že našli skupni jezik.

Že sodelujejo z Akrapovičem

Tako se bodo letos lahko bolj posvetili trgu in prodajnim kanalom. Lani so zastavili poslovni model, po katerem bi simulator prodajali organizacijam, kot so AMZS, ADAC, WHO in FIA, avtomobilski industriji in zavarovalnicam, ki bi ne nazadnje lahko simulatorje avtošolam tudi sponzorirale, vendar so največ zanimanja pokazali v avtomobilski industriji, zato se bodo letos posvetili prodiranju v ta segment trga.

Med prvimi je zanimanje pokazalo podjetje Akrapovič, s katerim so trenutno v fazi testiranja in prilagajanja izdelka njihovim potrebam, in sicer za podjetje Akrapovič razvijajo simulator, na katerem bo mogoče občutiti in slišati razliko med osnovnimi in naprednimi Akrapovičevimi izpušnimi sistemi, je pojasnil Vengust.

Že letos pa se nadejajo tudi drugih naročil v avtomobilski industriji, dodaja, medtem ko se evropskih razpisov, ki do leta 2020 predvidevajo kar precej sredstev tudi za ukrepe, ki bi pripomogli k večji varnosti v cestnem prometu, ne bodo lotevali. Nanje se namreč start upi težko prijavljajo, ugotavljajo v podjetju, poleg tega pa vsa birokracija in pripravljanje dokumentacije zahtevata zaposlene, ki se polni delovni čas ukvarjajo samo s tem.

Za nadaljnji razvoj potrebujejo vsaj pol milijona evrov

A razvoj produktov, kakršen je simulator vožnje, ki ima pravo notranjost avtomobila, njegova inovacija pa sta premična platforma, ki omogoča čutenje in delovanja amortizerjev in podlage, ter programska oprema, ki je učeča in treninge prilagaja voznikovim slabostim, zahteva ogromno sredstev. V podjetju pa že načrtujejo razvoj lastne napredne simulacije prometa, za kar bodo potrebovali večjo investicijo. »Za razvoj simulacije je potrebno okoli pol milijona evrov,« ocenjuje Vengust in dodaja, da se o tem dogovarjajo tudi z AMZS.

Tam jih namreč projekt zanima, ker tudi sami veliko časa in energije vložijo ravno v preventivne dejavnosti za izboljšanje varnosti na cestah.

Sicer pa je idealen investitor tak, ki poleg denarja lahko zagotovi tudi strateško partnerstvo v segmentih industrije, na katere ciljajo, pojasnjuje Vengust. »Samo denar pri takem projektu ni dovolj, zato se dogovarjamo z investitorji iz tujine, ki imajo neposredne povezave do avtomobilske industrije, zavarovalnic in vladnih organizacij na globalnem trgu,« je dejal direktor.

Podjetje se poteguje tudi za vstop v enega vodilnih evropskih podjetniških pospeševalnikov, angleški Oxygen. Minuli teden so se udeležili bootcampa v Budimpešti, pometli s konkurenco in si zaslužili povabilo na trimesečni program, ki bo potekal v Londonu in Birminghamu. »Najverjetneje se bomo programa udeležili,« je o načrtih v Veliki Britaniji še povedal Vengust.

Da se tja selijo, ker bodo imeli tam več priložnosti kot v Sloveniji, ni treba poudarjati. Vengust je glede Slovenije in slovenskega poslovnega okolja že lani opozoril, da to »hardverašem« ni najbolj naklonjeno, saj nimajo svojega središča za testiranje produktov. Čeprav je vitko poslovanje oziroma tako imenovana lean metodologija za današnji poslovni svet tako zelo aktualna, start up, ki se ukvarja z razvojem strojne opreme, nima na voljo testiranja minimalno sprejemljivega produkta in pivotiranja, če zadeva propade. »Ker bi tako pokurili ves denar in lahko šli v redno službo,« je ponazoril omejitve oziroma tveganja, s katerimi se še dodatno srečujejo slovenski start upi s strojno opremo.