Facebook že nekaj časa pripravlja programsko opremo, s katero bodo lahko preverili, ali ste na fotografiji vinjeni, in vam nalaganje take fotografije poizkusili preprečiti z opozorilom: »Ste prepričani, da želite, da to fotografijo vidi vaš nadrejeni?« Ali gre tu res za »dobrobit« uporabnika največjega družbenega omrežja ali zgolj za še en poskus spletne cenzure – to se sprašujejo mnogi spletni analitiki.

Moralno sito v rokah robota

Da ne gre zgolj za še eno spletno novičarsko raco, potrjuje nedavni intervju z Yannom LeCunom v reviji Wire. LeCun vodi Facebookovo raziskovalno skupino za umetno inteligenco (Facebook Artificial Intelligence Research), kjer med drugim analizirajo spletno vedenje Facebookovih uporabnikov in jim predlagajo personalizirane vsebine, ki naj bi bile zanje najbolj primerne. Nova Facebookova aplikacija se bo tako naučila razlikovati med vašim treznim in vinjenim jazom.

Naj se sliši še tako smešno, LeCun misli smrtno resno – po njegovem mnenju je tovrstna funkcija koristna, ker vam lahko prepreči, da bi naslednje jutro obžalovali objavo fotografij, ki ste jih na svoj profil naložili med nočno zabavo. Facebook bo torej določal, v kakšnem stanju ste za vašo okolico (ne)primerni oziroma kaj bi vam utegnilo v vašem poslovnem in tudi družinskem življenju škoditi. Cenzura oziroma moralno sito bo torej v rokah umetne inteligence – robota.

Nič več naključnih odkritij

Strokovnjak za informacijsko tehnologijo Miran Varga meni, da se zdi absolutna cenzura na spletu morda res nekaj nemogočega, vendar Kitajska in Kuba dokazujeta ravno nasprotno. »Lažje oblike cenzure pa so po drugi strani vseprisotne in za povprečne uporabnike večinoma nemoteče – zasebnosti na spletu že dolgo ni več. Svojevrstna oblika cenzure, v katero večinoma nezavedno privolimo, je tudi spletno oglaševanje. Spletne strani in aplikacije sledijo našim navadam in obnašanju na spletu, posledično pa nam servirajo prilagojene vsebine in iskalne zadetke glede na naš profil. Zato na spletu praktično ničesar več ne odkrijemo 'po naključju', temveč zato, ker je tako nekdo – morebiti celo algoritem – želel.« Je torej uporabnik postal talec lastnega brskanja po spletu?

Tim Berners-Lee, britanski računalniški znanstvenik in eden od pionirjev interneta, je prepričan, da je edina pot do neodvisnosti spleta prav skozi zaščito uporabnikove zasebnosti. Na festivalu Web We Want je denimo poudaril, da če določeno podjetje nadzira vaš dostop do spleta in strani, ki jih obiskujete, lahko nadzira tudi vaše življenje: »Če lahko vlada blokira spletne strani opozicije, vam lahko prikroji tudi resničnost, zato da bi ostala na oblasti. Zloraba moči interneta je postala mikavna tako za vlade kot za velika podjetja.« Berners-Lee je pozval k ustanovitvi nekakšne Magna Carte 21. stoletja, ki bo zagotovila osnovne pravice in svoboščine za spletne uporabnike; da je grožnja o popolnem nadzoru več kot realna, razkrivajo tako številni dokumenti WikiLeaksa kot tudi tragična zgodba Edwarda Snowdna. »Z Magno Carto bi morali povedati, da hočemo splet, kjer za nami ne bodo vohunili in kjer ne bo cenzure,« je še prepričan Berners-Lee in dodaja, da so tu, seveda, izvzete nezakonite stvari, kot so otroška pornografija, poslovne goljufije in navodila za ropanje bank.