Očitno ni več daleč dan, ko bo slovenski hokej vzel hudič, saj v domačem klubskem prostoru že predolgo časa ni vizije in odločnih potez. Ker klubi nimajo denarja niti za spodobno delovanje, so v zadnjih letih izgubili stik s primerljivo konkurenco, kar bo po menjavi generacije zagotovo občutila tudi članska reprezentanca. Nevaren padec zanimanja za panogo se kaže v slabšem vpisu v hokejske šole, prehitrem končanju karier pomembnega dela hokejistov in praznih tribunah.
Jesenice brez širše lokalne podpore
Največja kriza se je začela s potopom HK Acroni Jesenice, ki je neslavno usahnil spomladi 2012. Od tedaj se v mestu z bogato hokejsko zgodovino, kjer so doslej prišili že več kot trideset zvezdic za naslove jugoslovanskih in slovenskih prvakov, igra le še amaterski hokej. Koliko veljave ima drugoligaška liga INL, se kaže v tem, da Jesenice od propada trofejnega kluba niso bile sposobne uveljaviti niti enega hokejista, ki bi po vzoru predhodnikov oblekel dres članske reprezentance. Prav nič ne kaže, da bi se EBEL v prihodnjih letih lahko spet ustavil na Jesenicah, kjer je vse preveč sprtih ljudi in različnih interesov. Predsednik HDD Jesenice Anže Pogačar je brez širše podpore lokalnega okolja preveč osamljen in pod seboj nima razširjene veje svetovalcev, ki bi sestavili ambiciozen načrt za naslednje večletno obdobje. Za svojega namestnika je na podpredsedniško mesto postavil duhovnika, ki je na eni od nedavnih tekem obe garderobi počastil s platojem nizkoalkoholne pijače.
V Ljubljani resda še igrajo EBEL, vendar je Olimpija potisnjena na obrobje dogajanja. V tej sezoni so že tretjo zimo zapovrstjo pričakovano ostali brez končnice, saj je osrednji cilj kluba predvsem preživeti. Olimpija ostaja v začaranem krogu neracionalnega poslovanja iz preteklosti, pod katerega se je podpisal večni direktor Matjaž Sekelj. Tivolski kolektiv ima v regiji nizek ugled in prazen bančni račun, zato nima možnosti za investicije, ki bi privabile nove vlagatelje. Glede na način dela ni naključje, da Olimpija pluje na skrajnem robu svojih zmožnosti, kar so prepoznali tudi navijači in ji obrnili hrbet. Tako drastično nizke gledanosti na domačih tekmah kot Olimpija nima prav nihče v EBEL. Klub je prejšnji teden celo zaprl vrata zahodne tribune, da bi privarčeval 1000 evrov na tekmo, človek pa ob vstopu v tivolsko dvorano dobi občutek, da je na vrhuncu sezone prišel v hišo duhov. Povrhu je Olimpija zaradi številnih zapletov na famozni polomiji na Trgu republike ostala še brez slabo gledanih rednih televizijskih prenosov, finančni vložki sponzorjev pa so v primerjavi z avstrijskimi klubi pravi drobiž.
Kako naprej? Že na prihodnji redni letni skupščini (mimogrede, Olimpija je lani sploh ni izpeljala) bo znano, ali se bo zadolženi klub odločil za prisilno poravnavo. Vse drugo bi Ljubljančane verjetno pahnilo v še večje poslovne težave, saj zdajšnje stanje pomeni pat pozicijo. V klubu želijo, da bi po koncu sezone v svojih vrstah zadržali veliko večino domačega kadra, vendar bodo morali hokejistom do takrat izplačati vse zaostale plače. Kako se bo o svoji prihodnosti odločil trener Fabian Dahlem, še ni znano. Slačilnica je z njegovim delom zadovoljna, saj nemški trener kljub nestabilnim razmeram v klubu slovi po jekleni volji do dela, njegova filozofija in način razmišljanja pa v domačem hokejskem prostoru pomenita dobrodošlo osvežitev. Kot pravijo naši viri, bo Dahlem svoj položaj pogojeval z večjimi zahtevami, kot jih ima na voljo sedaj. V prvi vrsti se omenja izdatnejša tehnična podpora vrha kluba, kot je denimo temeljitejša zdravniška oskrba igralcev. Prav nenavadno je, da se tivolski hokejisti po poškodbah zelo počasi vračajo v trenažni proces, med drugim pa se v Ljubljani v primerjavi s konkurenco zaradi slabega materiala zlomi občutno preveč palic.
V Tivoliju brez perspektive
Sinočnjo nepomembno tekmo z Dornbirnom si je v Tivoliju ogledalo le kakih 400 hokejskih zanesenjakov. Med njimi sta bila tudi Vilko Kotnik in Žiga Pavlič iz Šiške, ki na hokej zahajata že vsaj trideset let. Pravita, da zaradi ljubezni do igre in zelene barve. »Nekoč smo morali zaradi navala ljudi priti v dvorano že dve uri pred tekmo. Danes teh problemov ni,« omeni Žiga Pavlič. Vilko Kotnik, tudi rekreativni hokejist, hitro pristavi, da so se včasih na stojišču počutili kot sardele v konzervi: »Tukaj je bilo huronsko navijanje. Dvorana je bila zakajena od cigaretnega dima, da si komaj dihal, vendar to so bile prave tekme. Derbiji z Jesenicami so bili neverjetni, polno je bilo vznemirjenja in emocij. Danes tega ni več.« Skupaj se veliko pogovarjata o stanju v domačem hokeju in kot podrobna spremljevalca panoge opažata kup težav. Žiga Pavlič je jezen, da Olimpija že leta vleče navijače za nos, ko jim obljublja sanacijo kluba, a se nič ne spremeni. »Ljudje so naveličani tega, da ni nikakršne perspektive. Poglejte, včasih so bili hokejisti frajerji. V mestu so jih vsi poznali, danes pa so reveži. Seveda niso sami krivi, saj se trudijo po najboljših močeh. V nehvaležen položaj so jih potisnile razmere,« je povedal.
Vilko Kotnik je podpornik predvsem doma vzgojenih hokejistov. Všeč mu je, da so se v tej zimi mnogi izkazali. »Že Hannu Järvenpää je rekel, da moramo spoštovati mlade hokejiste, ki se vržejo pod plošček in svoje telo izpostavijo nevarnostim. Ne vem, če to vsi razumejo. Že ko dobiš palico pod rebra, zna zelo boleti,« je povedal na podlagi lastnih izkušenj. O poslovanju Olimpije meni, da bi bila najbolj smiselna prisilna poravnava: »Če gredo multinacionalke v prisilno poravnavo, ne vidim razloga, zakaj ne bi iste poti ubral športni klub.« Njegov kolega Žiga Pavlič razmišlja, da ljubljanskemu klubu manjka močan sponzor z vizijo, obenem pa ga tudi nasploh skrbi za prihodnost domačega hokeja. »Zdajšnje stanje je katastrofalno. Tukaj bi lahko več naredila hokejska zveza. V Sloveniji bi morala biti dva močna kluba, drugi pa bi jima dajali podporo. Vprašanje, kaj bo čez nekaj let. Morda je narobe tudi to, da gredo mladi igralci prehitro v tujino,« je sklenil.
EBEL, 6. drugega dela, skupina A: Alba – Dunaj 4:2, Beljak – Znojmo 1:2, Salzburg – Linz 5:3, vrstni red: Salzburg 16, Linz 11, Znojmo 8, Alba 6, Beljak 5, Dunaj 4, skupina B: Olimpija – Dornbirn 1:2 (1:1, 0:0, 0:1, gledalcev 400; 1:0 Pešut 14/PP1, 1:1 Bombach 16, 1:2 Petrik 42), Gradec – Innsbruck 3:0, Bolzano – KAC 5:3, vrstni red: Bolzano 14, Gradec 11, KAC in Dornbirn po 9, Innsbruck 4, Olimpija 2.