Ponedeljek, 16. februarja:

Teden se je začel nadvse zanimivo. S sogovornico sva se na čaju dobila takoj zjutraj na pogovoru o vitkem delu. V okviru večje organizacije ima izziv, ki bi se ga rada pravilno lotila. Kaj se mi zdi pomembno? Sogovornica je šla iz svoje cone udobja in se v ponedeljek navsezgodaj zjutraj srečala z neznancem, da se od njega nekaj nauči. Tako se dela! »Pojdi ven med ljudi.« To je eno temeljnih načel ustvarjanja novih poslovnih priložnosti. Največ se namreč naučiš v odprtih intervjujih s potencialnimi bodočimi strankami. Te ti lahko povedo, kaj je njihov »moram imeti« problem in ali rešitev, o kateri razmišljaš, za njih predstavlja kakšno vrednost.

Še ena zgodba je danes dobila svoje nadaljevanje. Pred nekaj dnevi nam je sogovornica zaupala, da bo morala čez nekaj mesecev poskrbeti za prodajo novih storitev, ki jih razvijajo v podjetju. Mislim, da čuti, da mora za trženje in prodajo poskrbeti sočasno z razvojem storitve, sicer se ji lahko zgodi, da bo morala na silo ponujati storitve, ki na trgu ne bodo zaželene. V predlogu aktivnosti sem povzel pristop k izvedbi, predviden potek dela, pričakovane rezultate in vrednost za njih. Kot zunanji mentorji bomo poskrbeli, da bodo razvili prave poslovne modele, preden jih bodo začeli izvajati na pravi način, oziroma bodo neprimerne poslovne modele še pravočasno opustili. Izkušnjo, ki jo bodo dobili, bodo v naslednjih letih lahko uporabili za samostojno inoviranje novih ponudb.

Torek, 17. februarja:

Vzroki in posledice

Januarja je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih skoraj 14.000 več novih brezposelnih. Nekako ne morem ne misliti, da bi morali obstoječa podjetja navdušiti in usposobiti, da bi generirala več ambicioznih podjetniških izzivov, ne pa, da imamo preveč brezposelnih. Vzroki so izzivi, posledica pa so brezposelni.

Gornje razmišljanje sem patriotsko e-poslal na zavod za zaposlovanje. Dobil sem povabilo na sestanek in danes smo se prvič dobili in o tem podebatirali. Recimo, da so nove službe ženske, brezposelni pa moški. Nič nam ne pomaga, če še tako treniramo moške, da bodo lepi in mišičasti, ko pa primanjkuje žensk. Angažiramo lahko samo toliko moških, kot je žensk. Morali bi se torej usmeriti v produkcijo žensk, kar je dejanski problem moških v tej zgodbi.

Start upi (nova podjetja) so ena od poti za generiranje zaposlitev. Zelo težka pot, še posebno z vidika, da smo januarja evidentirali 14.000 novih brezposelnih. Toliko jih start upi zlepa ne bodo zaposlili. Bistveno več novih zaposlitev lahko po mojem mnenju generirajo obstoječa podjetja. Mnoga imajo kar nekaj neizkoriščenih kompetenc in virov, a so neambiciozna. Mogoče je ena od poti reševanja brezposelnih prav ta, da podjetjem aktivno pomagamo ozavestiti neizkoriščene kompetence/vire in na njih definirati nove konkretne poslovne izzive (ženske), s katerimi potem izzovemo brezposelne (moške)? S pragmatičnostjo in ambicioznostjo bi se to dalo narediti.

Govorili bi z direktorji/kadroviki vsaj desetih podjetij, ki bodo letos zaposlovali, in desetimi, ki ne bodo zaposlovali. Verjetno bi ugotovili značilne razlike med enimi in drugimi tako v razmišljanju kot v delovanju. Iz naučenega bi zgradili spodbude za dvig ambicioznosti in zaposlitvenih aktivnosti družb. Vsebinske rešitve/spodbude bi šle v smeri inoviranja poslovnih modelov za dvig povprečne dodane vrednosti na zaposlenega, kloniranja poslovnih modelov na nove trge, izvoznega usmerjanja…

Sreda, 18. februar:

Slovenijo delaj vitko

Zjutraj se z Matejem oglasiva na upravi precej velikega mednarodnega podjetja. Poskušava razumeti njihovo res težko situacijo. Brez jasne vizije in jasno izražene ambicije po razvoju ne bo šlo.

Na vse hitrejše spremembe na trgu se povprečna podjetja odzivajo s prilagajanjem. Žal so s tem pristopom vedno korak zadaj. Zelo uspešna podjetja pa se odzivajo z inoviranjem, ki je edino zagotovilo trajnega uspeha... Upajmo, da bo vodstvo obiskane družbe omogočilo, da bodo številni timi v prihodnje naredili nepredstavljivo veliko napredka, le vedeti morajo, zakaj in kam naj se premaknejo. Ljudje smo namreč največje posamezne spremenljivke v poslovanju, žal pa velikokrat potrebujemo kapitana.

Zgodaj popoldan smo se z Alexisom, Tanjo, Janezom in Borutom dobili v posebni sobi Delaj vitko v Tehnološkem parku Brdo na delovnem sestanku, kjer smo ozavestili specifične situacije, probleme in potrebe devetih segmentov uporabnikov/praktikov standarda Delaj vitko. To so učenci, dijaki, študenti, javni uslužbenci, menedžerji, inovatorji, socialni podjetniki, znanstveniki in mentorji izobraževalci. Naš namen je, da spodbude in dobre prakse devetih segmentov uporabnikov uredimo v enem skupnem zvezku in ga distribuiramo v slovenska gospodinjstva. Če ga bodo domov prinesli starši, bodo svojim otrokom lahko pokazali »otroške« verzije vitkega dela, če ga bodo domov prinesli otroci (podjetniški krožki), bodo ti svojim staršem pokazali »odrasle« verzije vitkega dela. Vsi smo namreč v istem čolnu, v isti državi. Pomagajmo si vendar razumeti, kaj nas bo potegnilo iz krize. Ne razdeljevanje, pač pa vitko ustvarjanje več nove vrednosti.

Četrtek, 19, februar:

Poslovni model naj ima prednost

Udeležil sem se usposabljanja za pripravo slovenskih e-learning tečajev, nekaj podobnega, kot je udemy.com. S to industrijo sem se srečal že nekajkrat. Prvič s spletnimi učnimi vsebinami za učence, dijake in študente pred desetimi leti (začetki SCORM v Sloveniji) in kasneje vsaj še z dvema komercialnima ponudnikoma. Današnja izkušnja je presegla vse predhodne.

Vseeno ne morem mimo svojih izkušenj »delaj vitko«, da ne bi opazil, da je prevelik poudarek na tehniki in premajhen na poslovnem modelu, s katerim dejansko nastopaš na trgu. Tehnika zmore vse, ljudje v poslu pa precej manj. Nove produkte se mora razvijati v stalnem in neposrednem stiku z avtorji, naročniki in uporabniki. Za vsakega od njih je treba ozavestiti svoj poslovni model. Mislim, da se bomo vsi v tem procesu še precej na(m)učili. Mislim celo, da je v tem poslu še kar nekaj prostora za inoviranje e-izobraževanja.

Petek, 20. februar:

Vitka proizvodnja, vitki razvoj in vitka prodaja

Danes sem moral starejši osebi razložiti, kaj je to lean start up, pri čemer je sogovornik poznal in prakticiral vitko proizvodnjo (lean production). Super..., najprej sem ga prosil, naj mi razloži vitko proizvodnjo. Govorila sva o pretokih materiala, zalogah oziroma nezalogah, o časih zamenjave orodij, drugačni organizaciji proizvodnje, bolj enostavnih procesih, obvladovanju izjem, večjih pristojnostih in odgovornostih proizvodnih delavcev, vizualizaciji, komunikaciji...

Nato sem sogovornika prosil, naj mi pove, zakaj je dobra vitka proizvodnja, kaj je njeno bistvo. Nekako tako mi je povedal: minimiziraš izgube, odstraniš balast, delaš za vrednost za uporabnika. Uau, ne bi si mogel želeti boljšega uvoda za razlago lean start upa.

Koristi vitkega pristopa k razvoju so sorodne kot pri vitki proizvodnji: delaš za vrednost za uporabnika in minimiziraš izgube v procesu razvoja. General Electric ima z letošnjim letom že 5000 usposobljenih »vitkih razvojnikov«, ki razvoj izvajajo samo še na način lean start up. Njihov razvojni proces je sedaj pol krajši in pol cenejši.

Še današnja zaključna misel: delaj vitko proizvodnjo, vitki razvoj in vitko prodajo. Pa tudi vitko računovodstvo, vitke finance, vitek razvoj kadrov… Vitkost je v iskanju vrednosti za odjemalca in v odstranjevanju balasta, je razložil moj sogovornik.

Sobota, 21. februar:

Zaljubi se v problem

Pred nekaj časa me je začela zasledovati ideja. Običajno počakam, in če je ideja dovolj vztrajna, se je lotim. Te ideje se lotevamo z družinskimi prijatelji. Dva očeta, dva sinova. Začela sta sinova, midva sva zraven za pomoč, čeprav bova verjetno več kot le to. Gre za vznemirljivo start up idejo. Vsaka ideja je na začetku vznemirljiva. Profesionalno deformiran, kot sem, vem, da jo moramo za nekaj časa dati na stran. Posvetiti se moramo problemu, ki naj bi ga reševali. Če nikomur ne bomo rešili problema, potem to, kar naj bi počeli, ne bo imelo vrednosti in za svoje delo ne bomo plačani.

Prejšnji vikend smo se na priložnosti dobili »teoretično«, ta vikend naj bi šli na teren. Kaj smo naredili teoretično? Pregledali smo, kje vse bi naše rešitve mogoče koristile. Našteli smo bare, letališča, igralnice. Naredili smo tudi spisek ljudi, ki jih poznamo sami oziroma jih poznajo naši (linkedin) prijatelji. Iščemo take sogovornike, od katerih bi se najhitreje učili razumeti situacije in probleme, o katerih razmišljamo. Nič nam namreč ne pomaga načrtovati rešitev, dokler ne bomo preverili dejanskih problemov, možnosti, potreb in morebitnih že obstoječih rešitev na trgu.

In še nauk: kolegica iz podjetniškega sveta mi je na facebooku zaupala, da jo skrbi določena oseba, ki njeni ekipi pije kri. Spomnil sem se desetletja stare zgodbe o igralcih in »pretvarjalcih« (ne znam bolje prevesti: Players vs. Pretenders – John Maxwell). Takole se ločijo:

Igralec dostavi, »pretvarjalec« obljublja.

Igralec je predan poslanstvu, »pretvarjalec« je predan položaju.

Igralec misli na druge (strežnik), »pretvarjalec« misli predvsem na sebe (egoist).

Igralec ima rad to, kar dela, in to dela v redu, »pretvarjalec« stalno išče nekaj več.

Igralec rad vidi uspehe drugih, »pretvarjalca« zanima le lasten uspeh.

Ta opis naj bi ji pomagal oceniti situacijo. Start up biznis je zahteven biznis. Rezultat je več kot 80-odstotno odvisen od tima, ne od ideje. Dober tim bo naredil posel iz še slabše ideje, slab tim ne bo znal izkoristiti še boljše ideje.