Bolnike po operaciji vse hitreje pošiljajo domov, kjer bi nekateri potrebovali dodatno nego. Potrebe po patronažni negi se povečujejo tudi zaradi staranja prebivalstva, opozarja stroka. Ta na terenu vse pogosteje sreča osamljene starostnike, ki nimajo dovolj stikov s svojci in sosedi, hkrati se sami ne odpravijo k zdravniku. A v osnovnem zdravstvu po neuradnih ocenah deluje precej manj patronažnih medicinskih sester, kot jih financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Brez pregleda in nadzora nad zaposlovanjem
Težave so podobne kot pri družinskih zdravnikih, ki prav tako opozarjajo na razkorak med plačanimi in dejanskimi zaposlitvami. »Nekateri zdravstveni zavodi korektno zaposlijo toliko ljudi, kot predvidevajo plačila, drugi pa več dela zahtevajo od obstoječih zaposlenih. Nekateri so tako obremenjeni dvakratno. Poleg tega so ponekod medicinske sestre iz patronaže zaposlili v novih referenčnih ambulantah, a jih zatem niso nadomestili,« je pojasnila predsednica sekcije medicinskih sester v patronažni dejavnosti pri zbornici zdravstvene nege Martina Horvat. Pregleda, koliko ljudi dejansko dela v patronažni negi, nima trenutno v Sloveniji nihče, prav tako nad tem ni nobenega nadzora. Horvatova pričakuje, da se bo prava slika sicer v kratkem pokazala z analizo, ki jo je omogočil preglednejši način obračunavanja storitev. Prav tako bi bili po njenem smiselni skupni nadzori stroke in ZZZS nad skrbjo zdravstvenih domov za patronažo.
Na ministrstvu za zdravje trenutno sicer pripravljajo novo mrežo, ki bo opredelila potrebe po zaposlitvah. Že slabo desetletje pa veljajo priporočila stroke, naj na 2500 prebivalcev na področju patronaže deluje ena diplomirana medicinska sestra, na 5000 prebivalcev pa en zdravstveni tehnik. Zavod za zdravstveno zavarovanje trenutno v plačilih predvideva 710 diplomiranih medicinskih sester in 134 zdravstvenih tehnikov. Poleg zaposlitev, s katerimi bi dosegli že danes plačano število zaposlenih v patronažni zdravstveni negi, bi tako potrebovali še dodatnih 115 diplomiranih medicinskih sester in 279 zdravstvenih tehnikov.
Cilj stroke je tudi krepitev preventive v patronaži. Preventivni obiski lahko pomagajo ljudem, ki sami od sebe ne pridejo k zdravniku in se tudi ne odzivajo na vabila za preventivne presejalne programe v zdravstvu, je poudarila Horvatova. »Zaradi neurejenega krvnega tlaka lahko na primer pride do možganske kapi. V vaških okoljih je tudi veliko osamljenih starejših ljudi, ki nočejo v dom za starejše, hkrati pa nimajo svojcev ali stikov z njimi in s sosedi.«
Denar naj sledi spremembam v zdravstvu
Ko gre za parole, je osnovno zdravstvo vključno s patronažo vedno v ospredju, opaža dr. Tit Albreht z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, pri usmerjanju kadrov in denarja pa ta načelna naklonjenost izpuhti. To je po njegovem očitno tako pri zaposlovanju in odnosu do družinskih zdravnikov kot do patronaže. Slednjo bi morali že zaradi krajšanja ležalnih dob v bolnišnicah krepiti, je opozoril Albreht, ki že vrsto let preučuje kadrovska in organizacijska vprašanja v zdravstvu.
»Če je bolnik ob zdravljenju v bolnišnici prej doma kot pred leti, je zanj to res lahko boljše, a bi morali hkrati okrepiti kadrovsko zasedbo v osnovnem zdravstvu, ki mu bo pomagala. Tudi v tem primeru bi moral denar slediti bolniku,« je poudaril Albreht. Pri načrtovanju financiranja in zdravstvene politike v prihodnje bi morali po njegovem zato bolj upoštevati, da osnovno zdravstvo ne more kar na pamet in brez ustrezne podpore prevzemati vseh mogočih dodatnih nalog. Poleg tega se s šibkim in premalo preglednim osnovnim zdravstvom povečujejo potrebe po dražjem bolnišničnem zdravljenju. »Starostnika, ki ni ustrezno oskrbljen v domačem okolju, pač pošljejo v bolnišnico.«
