Star je 27 let, kmetijo je prevzel pred štirimi leti. Danes odda več kot pol milijona litrov mleka na mesec. S svojo vizijo sodobne kmetije je prepričal mlada fanta, ki sta obogatela z bitcoini, novo valuto. Zadovoljen je z evropskimi spodbudami in državno podporo. Ne tarna. Je torej sploh pravi kmet? Pa še računalnik uporablja takoj po jutranji molži...
Kupil kombinat, ki je ustvarjal milijonsko izgubo
Aleš Štern je po izobrazbi strojnik, po poklicu pa avtomehanik. V svojem bistvu je kmet. Dejansko pa je predvsem poslovnež. Pri svojih letih je naredil toliko, kot drugim ne uspe vse življenje. Zadnji podvig: od kmetijske zadruge Sloga je s partnerjema kupil nekdanji Kmetijsko-živilski kombinat, ki je starim lastnikom prinašal milijon evrov izgube na leto. Za njih je naložba v kmetijstvo priložnost, ki so ji namenili več kot tri milijone evrov lastnega denarja. Nejc Kodrič in Damijan Merlak sta poslovneža z bitcoini, ki sta v novi valuti našla izziv – in postala bogata. Nekoč so bili sošolci, danes so poslovni partnerji in kmet Aleš Štern zdaj kot direktor družbe Agro Gorenjska obvladuje tri farme, veterinarsko prakso in trgovino. Prepričan je, da je tudi kmetijstvo polno priložnosti. »Vedel sem, da imata Nejc in Damijan kapital, sam pa sem primaknil, kar sem mogel. Zdaj oddamo skupaj z našo domačo kmetijo krepko več kot pol milijona litrov mleka.« In zakaj nakup v kmetijstvu? »Ker na Gorenjskem in sicer primanjkuje obdelovalne zemlje. Nakup je vezan na razvoj in na prihodnost. Pri tem trgovina igra pomembno vlogo. Mi že danes ponujamo cenejše izdelke kot mnoge zadruge, ker so na trgu rezerve, ker neprestano iščemo, delamo, ponujamo…« trdi sogovornik v veliki poslovni coni v Šenčurju, svoji domači občini.
Njihovo podjetje je zdaj izziv vsemu kmetijstvu, zadrugam, trgovski panogi. Toda vse se začne z molžo zjutraj, potem pride na vrsto bela srajca in poslovno življenje. Ter računalnik, seveda. Kajti domača kmetija je pojem za vse mlade in druge kmetovalce: računalniško krmiljena in robotsko obvladana pomoč kmetu je v praksi zaživela na domači kmetiji.
Brez računalnika na kmetiji ne gre
Oče in mama danes sama obvladujeta 80 krav molznic in še enkrat toliko je mlade živine. Zemlje pa je bilo za načrte premalo, zato so kupili zemljo in tri farme ter veterinarsko prakso. »Ni ju bilo treba navduševati, onadva v hrani vidita poslovno priložnost. Zdaj smo partnerji, jaz pa vodim podjetje, kjer je z veterinarji vred več kot 40 ljudi, imamo pa okoli 950 hektarjev zemlje. Velika priložnost je trgovina, kjer lahko kmetom ponudimo cenejše izdelke, o tem sem prepričan,« trdi mladi kmet, ki ima zelo zanimivo mišljenje o tem, kako je s 23 leti prevzel kmetijo in jo moderniziral ter kako je pri 27 letih zagrizel v podjetništvo. »Smo prožnejši, razmišljamo in delamo bolj v koraku s časom. Marsikje v zadrugah odloča velika množica članov, mnogo je starejših, to je lahko ovira. Pa ne, da ne bi spoštoval izkušenj, preprosto je danes zahteva trga tudi v kmetijstvu drugačna. Ja, brez računalnika ne gre…« Stari pregovor pravi, da kmet mora tarnati – to je dobro. Če utihne, potem je res nezadovoljen. Aleš Šter je drugačen. »Ne, nimam pripomb glede države, uradnikov, ministrstva za kmetijstvo. Tudi evropska pomoč kmetijstvu je ključna, za to gre veliko denarja. Res pa je, da se pogoji spreminjajo in so včeraj odrejali mlečne kvote tudi Sloveniji, danes se trg sprošča, cene mleka pa padajo. A se je treba s tem sprijazniti in odzvati. Mi mesečno oddamo za okoli 150.000 evrov mleka po teh cenah, če bo prihodek manjši, bomo imeli težave, a ne gre obupati. S prevzemom kmetije sem pridobil evropska sredstva in potem sem z njimi tudi prenavljal kmetijo ter posodobil proizvodnjo,« trdi kmet, ki je na kmetijo pripeljal sodobno mehanizacijo, za katero mnogi niti slišali niso. Jasno je, da je bil prestop v podjetništvo in trgovino zanj nov izziv. »Seveda nima vsak te možnosti, banke in posojila so verjetno v tem primeru slabša možnost od vlagateljev, ki imajo vizijo in so pripravljeni pomagati. Zavedam pa se tudi večje odgovornosti in pasti, ki jih vse skupaj prinaša. Zemlja je pač osnova, kmetijstvo pa po mojem z vsem, kar vsebuje, priložnost. Zato sem vesel, če kak velik kmet pri nas kupi krmila, ker so cenejša. Prav tako pa je jasno, da v prihodnosti na naših poljih vidimo koruzo, žita, krompir,« pravi sogovornik, ki zatrjuje, da mu ni preveč do medijske slave, ker je rad, kot pravi, v gostilni neopažen, kot je bil do zdaj.
