Ustavno sodišče je namreč na pobudo občin Sežana, Divača in Hrpelje - Kozina razveljavilo ureditev, po kateri je kobilarna dobivala denar iz koncesijske dajatve. Edini, ki je temu nasprotoval, je bil takratni ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič. Ocenil je, da so pomen, položaj, vloga in problemi, s katerimi se srečuje Kobilarna Lipica, tako posebni, da opravičujejo uporabo posebne ureditve, kar zadeva razdelitev koncesijskega denarja od iger na srečo. »Od spora med občinami in državo v tem primeru tretji, najšibkejši člen, Kobilarna Lipica, nima dobička, ima izgubo, potencialno lahko celo škodo, ki bo usodno zavrla njene razvojne načrte, če že ne vsakodnevnega delovanja,« je v ločenem odklonilnem mnenju vizionarsko zapisal Ribičič.

Kobilarna Lipica je 1. januarja 2003 tako ostala brez denarja od iger na srečo, zato je že leta 2004 začela vlada strgati tolarje za preživetje konj, za vzdrževanje in obnovo hlevov pa je denar povsem usahnil. Janševa vlada je leta 2007 z izločitvijo turizma in gostinstva iz javnega zavoda in z ustanovitvijo gospodarske družbe Lipica Turizem naredila drugo usodno napako. Turizem in gostinstvo sta v Lipici zato, ker so tam konji, ločeno od njih ne moreta živeti in preživeti. Politiki Janševe vlade so kobilarni naknadno odvzeli še glavnino prihodkov, ki jih ustvari z ogledi kobilarne, z obiski predstav klasične šole jahanja, z vožnjo s kočijami, s tečaji jahanja, in jih prenesli na Lipico Turizem.

Računsko sodišče je opozorilo, da je ureditev, po kateri država plačuje rejo in dresuro konj, finančne sadove tega dela pa pobira gospodarska družba, napačna, zato je vlada Alenke Bratušek prihodke, povezane z rejo in vzrejo konj, znova v celoti prepustila državni kobilarni. Sledila je solistična akcija kmetijskega ministra Dejana Židana, njegove državne sekretarke Tanje Strniša in namestnice generalnega sekretarja vlade ter dolgoletne visoke uslužbenke finančnega ministrstva Mirande Groff Ferjančič. Bili so prepričani, da bodo zlahka našli nekoga, ki bo najel razpadajoče gostinsko-turistične objekte in jih celo obnovil. Seveda ga niso, zato so družbo Lipica Turizem zadnji trenutek, brez vsakršne analize stanja in posledic, potisnili v roke SDH, ki pa je dobil oskubljeno kuro: polovico hotela Maestoso brez enega samega parkirišča pred njim, in hiško za golf brez golfa. Lastnega premoženja, razen vilic, krožnikov in loncev, nima, ima pa velikansko izgubo, ki jo je Lipica Turizem priženila v novo zakonsko zvezo. Ta je vnaprej obsojena na propad. Če si sposodimo misel poslanca SMC Marka Ferluge, so razmere v Lipici absurdistan.

SDH sicer napoveduje življenje, ne stečaja družbe Lipica Turizem, a so njegovi pogoji skoraj neuresničljivi. Od vlade pričakuje, da bo družbo Lipica Turizem znova dokapitalizirala, da ji bo zagotovila likvidnostni kredit, saj je plačilno nesposobna, da si bo zaslužek od obiska kobilarne, ogledov predstav, voženj s kočijo Lipica Turizem spet delila z javnim zavodom... Že videna zgodba torej, ki pa se je izkazala za povsem zgrešeno.