Smučarska tekačica Katja Višnar počasi preboleva zapravljeno priložnost na klasičnem sprintu v Falunu. Enajsto mesto na tekmi kariere za Blejko ni nobena uteha. Po tekmi je, spomnimo, solznih oči razmišljala, da si nima kaj očitati, da je bila pravi dan vrhunsko razpoložena in sposobna odteči življenjsko predstavo. Žal jo je izdal slabši oprijem pod smučmi v polfinalu. V prvi strmi klanec, ko so jo Norvežanke s kraljico Marit Bjoergen že gledale v hrbet, je zaradi spodrsavanja morala v »škarjice«, kar so tekmice izkoristile in odtekle mimo. Kaj torej se je zgodilo v ključnih trenutkih najpomembnejše tekme sezone?
»Okoliščine smo analizirali in prišli do nekaterih spoznanj. Kar nekaj stvari je po malem vplivalo,« je po (ne)prespani noči razložil glavni trener Marko Gracer. »Dejstvo je, da je imela Katja v četrtfinalu odlične smuči, tako za oprijem kot za drsnost. Med dvajsetminutnim odmorom so serviserji še enkrat na enak način pripravili smuči. V takem primeru drugega, kot obdržati uspešno formulo, ni. Kljub temu je bil potem v polfinalnem teku slabši oprijem. Razlog tiči v ohladitvi ozračja za eno stopinjo Celzija. Ni imela težav le Katja. Žal serviserji med tekmo v Falunu zaradi nerazumne odločitve tekmovalne žirije FIS nimajo možnosti dodatnih testiranj, da bi zmogli reagirati na spremembe,« pojasnjuje Gracer. Kot vodja ene od manjših reprezentanc kljub angažiranju dodatnega norveškega strokovnjaka Hogberga lahko le nemočno dvigne roke. Dolgoletna praksa je že neštetokrat pokazala, da imajo v zahtevnih razmerah ob spremembah snežne podlage velike reprezentance z mnogo številnejšo in izkušenejšo servisno ekipo dodatno prednost.
Naslov Northuga in Bjoergnove, ki se ga je najprej razveselila s poljubom smučem, ter še dve kolajni so dokaz norveške prevlade, kot tudi kolajni za švedski (Nilsson) in ruski tabor (Krijukov), ki sta edina lahko konkurenčna. V mozaiku »slab oprijem« je spremljevalna ekipa s trenerjem Perom Torvikom del pripisala tudi tekačici, ki se ni optimalno prilagodila na slabši oprijem s tehniko teka. »Katja ključnih strmih klancev ni odtekla s tako visoko frekvenco koraka kot nižje Norvežanke in s tem je že izgubljala. Za nameček je bil to zanjo šok, da je preveč popustila,« je dodatno po dnevu D razlagal Gracer. Po sprintu se je tudi zastavljalo vprašanje, kako je na slovensko sprinterko vplival krajši počitek med izločilnima tekoma. Kot tekačica iz pete četrtfinalne skupine je imela manj počitka med četrtfinalom in polfinalom kot del tekmic. »Sama času počitka med teki ne bi dajala posebne teže. Nisem čutila, da bi v polfinalu startala bolj utrujena. Lahko pa bi bil to problem v finalu, kot je bil pri tekačih. Ola Hattestad je bil znova, kot na olimpijskih igrah v Vancouvru, v tem podrejenem položaju. Bil je vesel, da je tokrat sploh ujel bronasto kolajno, na olimpijskih igrah je bil četrti,« je razložila Katja Višnar.
Nedeljsko tekmo v drsalnem sprintu štafet jemlje kot popravni izpit. Zaveda se, da z blejsko klubsko kolegico Niko Razinger, kot se je za par odločil Gracer, nima tako očitnih možnosti za vrh, čeprav ne bosta presenečenje z uvrstitvijo blizu kolajn. Na današnji preizkušnji v skiatlonu (15 km, skupinski start), ki bo zaradi kombinacije klasične in drsalne tehnike znova delikatna za pripravo smuči, bosta na Ubijalskem hribu/Mordarbacknu nastopili tekačici prihodnosti Lea Einfalt in Anamarija Lampič. Slednja v sprintu (37. mesto) ni odtekla optimalno, a bila četrta med mladenkami pod 23 let. »Glede na vse težave s prehladom sem še solidno odtekla. Navsezadnje sem prehitela mladinsko prvakinjo Victorio Carl, kar je dokaz, da sem na MSP imela tudi nekaj smole. Skiatlon bo za naju z Leo nov izziv,« je razmišljala visokorasla svetlolaska s potencialom velike šampionke. Einfaltova pa je dodala: »Težka trasa bi mi morala ustrezati. Pa sreča s smučmi bi mi tudi prišla prav.«