BMW je z modeli X dodobra zaoral ledino luksuznih terencev za prosti čas, od velikih do malo manj velikih, pri čemer je »mali« X1 res lahko napisan v narekovajih. Kajti ta luksuzni terenec ni majhen. Nasprotno, v dolžino meri skoraj 4,5 metra, kar pomeni, da je na kompaktnih zunanjih dimenzijah uspešno združeno marsikaj. Odličen dizelski motor, še boljši samodejni menjalnik, seveda štirikolesni pogon, pa vendar mu na koncu nekaj vseeno zmanjka. A več o tem v nadaljevanju. Nasproti mu stoji mala legenda na štirih kolesih, ki se od prvotnega megauspešneža razlikuje kot hruška od jabolka. Countryman je avtomobil, ki je podedoval minijevo filozofijo, uspešno potegnil veliko dobrega od tesnega sorodstva z BMW, in vendar ponuja toliko novega in drugačnega, da ga ni mogoče spregledati.

Še vedno je mini, ne samo po imenu, čeprav malo bolj »maksi«, saj v dolžino meri 4,1 metra, zato pa malce presenetljivo v višino celo centimeter več kot X1. Njegova malce bolj zaobljena oblika in nekoliko višje nasajena karoserija nakazujeta terenske ambicije, ki pa vseeno, kljub štirikolesnemu pogonu, ostajajo v mejah razumnega. Ne, ta avtomobil se na štirikolesni pogon raje recimo zanese v snegu, kakšne težje terene prepušča bolj za to usposobljenim terencem, enako pa velja tudi za X1. Countryman je opremljen z dvolitrskim dizelskim motorjem, ki zmore 143 konjičev (105 kilovatov), v X1 jih je s 184 konji (135 kW) sicer na papirju občutno več, v vsakdanjem prometu pa je tudi mini povsem dobro opremljen za boj s tekmeci. Kajti prepriča s tistim, kar recimo X1 manjka: dušo.

X1 je namreč za to in za vse, kar predstavlja, vseeno za pol koraka prekratek. Da ne bo pomote, nič mu ne manjka, a ne ponuja tistega, kar naj bi ponujal. Na drugi strani pa mini countryman na vsakem centimetru daje vedeti, da želi biti in da je drugačen. V pozitivnem smislu. Oblika seveda spominja na minija, ponuja pa toliko majhnih podrobnosti, da jih potniki spoznavajo po kapljicah. Malo tukaj, malo tam, vsak dan kaj novega. Tako prepriča položaj za volanom, odzivnost na voznikove ukaze, ogromen retromerilnik hitrosti z osrednjim zaslonom na sredini armaturne plošče, stikala pa… Kot v letalu. In to je tisto, kar ta avtomobil naredi to, kar v resnici tudi je.

Poleg vsega se mu ni treba sramovati prostornosti, čeravno je seveda njegov prtljažnik s 350 litri precej manjši od X1, ki ima prostornino 420 litrov, pa vendar je to avtomobil, ki se skoraj pogovarja z voznikom. Ta bo z veseljem segel po prestavni ročici, užival v motorju in voznih lastnostih, predvsem pa bo s tem avtomobilom lahko pokazal tudi nekaj svoje osebnosti. Mini namreč s countrymanom dosega nov mejnik. BMW pa z X1 ponuja udoben in zanesljiv, pa vendar premalo markanten avtomobil. V njem voznik nekako dobi občutek, da bi mu lahko ponudili nekaj več, pa s tem ne mislimo na motor, udobje ali kaj podobnega. Ne, nekaj več tistega, česar se ne da izmeriti, je pa možno občutiti.

A izmeriti je možno tudi ceno: dobrih 38.000 evrov bodo zahtevali za X1, a kar 30.000 za minija. Če pri X1 še lahko nekako pogoltnemo, da vendarle dobimo drag, a tudi vsakodnevno uporaben avtomobil z nekaj manj značaja, je 30.000 za minija vseeno veliko. Ne glede na vse, kar ponuja, tega ni tako malo, pa vendarle. A zato so njegove podrobnosti nekaj, kar lahko še najbolj navdušuje, o tehniki tako ali tako ne gre dvomiti, prav tako ne o opremi, saj ima vse, tako kot X1, od najsodobnejše varovalne elektronike do udobja. Pri miniju sicer ob vsej ljubezni in nenavadnosti malce trpi ergonomija, ampak to je avtomobil, pri katerem mora lastnik to vzeti v zakup. Recimo ključ za zagon, ta je »napol« pameten, še vedno ga je treba vtakniti v režo, motor pa zagnati s pritiskom na gumb, ki pa je tudi lepo skrit za volanskim obročem. Medtem pa pri X1 ergonomija ne trpi niti za milimeter.

Trk svetov, starega in novega, retro in modernega, je v countrymanu uspel, da bolj ne bi mogel. V X1 pa nekoliko manj. A kdor se zna »zadovoljiti« s takim avtomobilom, bo tudi v X1 odlično postrežen.

Več fotografij na www.dnevnik.si