Lepši, hitrejši, močnejši, varčnejši, glasnejši... Vse to in še precej več je na spisku želja posameznikov, ko se odločajo za predelavo ali nadgradnjo svojih štirikolesnikov, ki jih želijo narediti boljše, kot so v svoji osnovni različici. Splošno sprejeta mednarodna beseda za tovrstno dejavnost je sicer tuning, a jo v slovenskem jeziku precej lepo opiše tudi izraz predelava vozil.

Načinov predelave pa je cel kup. Najvidnejša, tudi bežnemu opazovalcu najhitreje opazna in tista, ki je je bilo do nedavnega največ, je oblikovna nadgradnja vozila, v zadnjem času pa se je precej razvil tudi način predelave, ki izboljša sposobnosti avtomobila. »Ko smo začeli ta posel, smo se večinoma ukvarjali z vizualno predelavo, zdaj pa smo to že skorajda opustili in smo bolj osredotočeni na tako imenovani performance, se pravi na podvozje, motorje, zavorne sisteme in podobne reči. Seveda vozila še vedno tudi vizualno predelamo, to nam je v največje veselje, a te počasi vse skupaj začenja minevati,« pravi Aleš Vežnaver iz podjetja Sunside tuning. Zakaj minevati? O tem v nadaljevanju.

Več moči, nižja poraba...

Oblikovne predelave avtomobilov so med seboj zelo različne, Vežnaver pa pravi, da so vezane tudi na posamezne znamke – lastniki japonskih znamk imajo tako svoj slog, nemških svojega... »Prihajajo pa tudi lastniki z novimi avtomobili višjega cenovnega razreda, ki natančno vedo, kaj hočejo, sami vse skupaj samo naročimo in montiramo,« pravi Vežnaver in dodaja, da so najdražje predelave športnih vozil, pri katerih se 10.000 evrov obrne mimogrede, pa tudi sicer se pri »resnem« tuningu često zgodi, da vrednost predelave (močno) preseže vrednost avtomobila samega. »Doslej najbolj nenavadna in obsežna predelava pa je bila karoserijska, ko smo prvi model audija A3 predelali v A3 novejše generacije. Finančno se nam je sicer zdela nesmiselna – ko smo namreč sešteli, koliko stanejo luči, odbijači in tako naprej, smo prišli do zneska, za katerega bi dobili nov avto. A stranka je tako želela – ni hotela novega, ampak starega, ki je videti kot nov. In to je tudi čar tuninga: da si ustvariš nekaj po svoji predstavi.«

Kar se tiče predelav, ki izboljšajo sposobnost avtomobila, je najbolj znan in razširjen tako imenovani chip tuning, ki bi se mu lepše reklo optimiziranje programske opreme. »Program, ki je naložen na motornem računalniku, preberemo, nadgradimo in zapišemo nazaj. Natanko in samo to, brez filozofije,« je preprosto razlago ponudil Sašo Vrečar iz podjetja VS tuning in optimiziranje programske opreme podrobneje razčlenil. »Pri 'ecotuningu' se program optimizira tako, da je prihranek goriva kar največji, 'powertuning' je primeren za tiste, ki si želijo povečati moč motorja – pridobiti je mogoče tudi do 35 odstotkov moči in navora, za 'combituning' pa se odločijo vozniki, ki avto uporabljajo vsakodnevno, saj pri zmerni vožnji prihranijo gorivo, pri športni pa imajo odzivnejši avto.« Vrečar ob tem dodaja, da se optimizirajo lahko praktično vsa vozila, ki imajo elektronski krmilnik motorja, za takšne posege pa se odločajo vsi, tako mladi kot starejši, ženske in moški. »So pa razlogi različni. Mlajši si želijo predvsem več moči, starejši nižjo porabo. V vsakem primeru je optimiziranja čedalje več, saj so goriva dražja, vozniki pa si želijo znižati stroške,« še pravi Vrečar in na vprašanje, zakaj proizvajalci, glede na to, da predelava izboljša lastnosti in sposobnosti motorja, že serijsko ne poskrbijo za optimiziranje, odgovarja: »Proizvajalec razvije osnovni agregat, potem iz tega agregata izdela celo paleto motorjev, osnova pa ostane pri vseh enaka. Tako imamo na primer lahko 2-litrski dizelski motor z razponom moči od 82 pa vse do 184 konjev. A če bi prodajali samo najboljšo verzijo, ne bi imeli česa prodajati.«

Tovarniški sistemi so precenjeni

Posebno poglavje predelav avtomobilov je tudi avtoakustika, katere vloga pa se je v zadnjih letih spremenila. Če je včasih veljalo, da so bili avdiosistemi vgrajeni samo v dražje in bolje opremljene avtomobile, je danes povsem drugače in je z avdiosistemom opremljen že tako rekoč sleherni novi avtomobil. Kar pa ne pomeni, da posla za tiste, ki se s tovrstno vgradnjo sistemov ukvarjajo, ni več. »Trend tovarniško vgrajenih avdiovideosistemov se s časom resda spreminja, a se ravno tako spreminjajo in nadgrajujejo tudi proizvodi, ki jih vgrajujemo. V preteklosti so se vgrajevali avtoradii, ki so imeli predvajalnik CD-plošč, danes pa je večji poudarek na priključkih USB, zaslonih na dotik, kamerah za pomoč pri parkiranju, prostoročnem telefoniranju... Prav tako pa seveda nadgrajujemo obstoječe sisteme, ki so pri vozilih nižjega in srednjega cenovnega razreda namenjeni manj zahtevnim uporabnikom za osnovno poslušanje glasbe,« razloži Miha Luzar iz podjetja Farmel, ki pravi, da so tovarniško vgrajeni sistemi po kakovosti vedno nekaj korakov zadaj v primerjavi s sistemi, ki jih vgrajujejo sami. Ob tem trdi, da je tudi cena tovarniško vgrajenih sistemov bistveno precenjena, saj je mogoče za enako ceno vgraditi proizvod občutno boljše kakovosti. Če kje, potem so le pri vozilih višjega cenovnega razreda sistemi primerljivi z naknadno vgrajenimi, a je kot pri vseh tudi pri njih možnost nadgradnje. »Zamenjavo bi svetoval vsem, ki niso zadovoljni z zvokom ali funkcijami dosedanjega sistema,« še pravi Luzar in dodaja, da se kriza tudi na njihovem področju sicer malce pozna, a je, zanimivo, po zaslugi vse večje prodaje avtodomov v Sloveniji, kjer je možnost montaže avdio-, predvsem pa videosistemov še toliko večja, manj občutna.

Dovolj je sum policista

Pri predelavah pa je seveda treba paziti na to, da so v skladu z zakonom – pogoje za udeležbo motornih vozil v cestnem prometu in tudi predelave vozil ureja zakon o motornih vozilih, nadzor pa opravlja policija. »Če policist sumi, da je vozilo predelano ali spremenjeno v nasprotju s predpisi ali vgrajeni deli niso homologirani za to vozilo, čeprav bi morali biti, odredi, da mora vozilo v tehnično službo za posamično odobritev, in odvzame registrske tablice. Izločitev ali prepoved uporabe vozila traja toliko časa, dokler se ne odpravijo razlogi, zaradi katerih je bila odrejena. Inšpektor ali policist, ki izloči vozilo iz prometa, lahko odvzame prometno dovoljenje in registrske ali preskusne tablice. Če voznik ne odstrani registrskih ali preskusnih tablic z vozila, se odstranijo z neposredno fizično prisilo na voznikove stroške. O odvzetem prometnem dovoljenju in registrskih tablicah inšpektor ali policist izda potrdilo,« razloži Matjaž Leskovar iz Sektorja prometne policije in doda, da se lastnik vozila, če ne evidentira sprememb pri tehnični službi, kaznuje z globo 150 evrov, globa za pravno osebo ali samostojnega podjetnika je 1000 evrov, za odgovorno osebo pravne osebe in samostojnega podjetnika pa 150 evrov. Lani so policisti ugotovili sedem takšnih kršitev.

Pri tem se vrnemo na zgodbo z začetka – po besedah Aleša Vežnaverja se namreč (pre)pogosto srečujejo s strankami, ki tožijo, da so zaradi reči, kot so zanimiv spojler in platišča, na »piki« policistov – samo zato ker preveč izstopajo. »Ravno pred dnevi mi je stranka razlagala, da so sredi dneva za njim vozili policisti s sirenami in ga ustavili zgolj zaradi tega, ker njegov avtomobil pač izstopa. Omenjena stranka ima vse dele dokumentirane in homologirane, a vseeno deluje kot kriminalec. Samo zaradi tega, ker je avto videti drugače, zanimivejše. Tudi moja žena je imela prelep predelan avto, pa jo je vse skupaj minilo. In tako vozila predelujemo večinoma tako, da se komajda opazi. Gre dobesedno za šikaniranje,« je jezen in razočaran Vežnaver. In kaj pravijo na policiji – ali avtomobile, če oblikovno izstopajo, »raje« ustavijo? »Policisti so pri nadzorih cestnega prometa pozorni tudi na vozila, za katera obstaja sum, da so predelana, njihova predelava pa ni evidentirana oziroma je izvajalec vgradnje izdal potrdilo,« je odgovoril Matjaž Leskovar.