»Avtobus vozi le zjutraj in popoldne – v šolo oziroma službo in domov. Med počitnicami se frekvenca avtobusov še zmanjša, ob koncu tedna pa v Ljubljano sploh ne vozi. Če hočem v soboto dopoldne na mestno tržnico, mi preostane le avtomobil. Le 14 kilometrov je do središča Ljubljane, a zdi se, kot da smo bogu za hrbtom. Vsi že imajo podaljšane proge mestnega avtobusa; Škofljica, Brezovica, Ig, Grosuplje, le pri nas je to očitno nemogoče,« je potarnala sogovornica iz Dola pri Ljubljani, kamor se je pred časom preselila iz prestolnice.
S podaljšanjem proge bi se strošek potrojil
Sogovornica, ki zaradi majhnosti okolja, v katerem živi, noče biti imenovana, pravi, da so že pri prejšnjem županu želeli izposlovati podaljšano progo Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) vsaj do Dolskega, a ni šlo. »V igri so subvencije, verjetno tudi povezave ljudi na občini s prevoznikom medkrajevne avtobusne proge – Integralom Zagorje. Bojijo se, da bi medkrajevni prevoznik, ki vozi na razdalji Litija–Ljubljana, izgubil potnike. A ne zavedajo se, da brez podaljšane proge mestnega avtobusa občina izgublja. V novo blokovsko naselje se ljudje iz Ljubljane nočejo priseliti prav zaradi slabega javnega prevoza,« je prepričana priženjena Ljubljančanka, ki opozarja, da jih, vozače, kljub nizki ceni mesečne vozovnice medkrajevnega prevoznika (29 evrov) vse skupaj drago stane, saj morajo v Ljubljani kupiti še vozovnico za mestni avtobus.
Vršilec dolžnosti direktorja občinske uprave Dol pri Ljubljani Rok Prevc pravi, da podaljšane proge nimajo v načrtu. Največja težava je denar. »Javni prevoz imamo kar dobro rešen z medkrajevnim linijskim prevozom (čeprav prizna, da voznega reda ne pozna, op. p.), za katerega namenjamo tudi relativno malo subvencioniranih sredstev – približno 40.000 evrov na leto. Če bi želeli podaljšano progo, bi se ta strošek vsaj potrojil,« je glavni razlog navedel Prevc, ki hkrati meni, da bi bil tudi potovalni čas podaljšane proge predolg in zato za občane nezanimiv. »Že vožnja iz Beričevega do središča Ljubljane traja skoraj tri četrt ure. Do Dola ali Dolskega bi trajala več kot uro. Vprašanje je, kdo bi se odločil za takšno pot. Poleg tega bi tudi podaljšana proga težko vozila z večjo frekvenco glede na to, da je v občini vsega 5000 prebivalcev,« je skeptičen direktor občinske uprave.
Zadnja dva pomisleka je direktor LPP Peter Horvat nemudoma ovrgel. »Če bi progo 21 podaljšali do Dola, bi jo – namesto skozi Črnuče – preusmerili neposredno na Šmartinko. Imeli bi kakovostno povezavo od ponedeljka do nedelje, avtobus pa bi obratoval na pol ure,« je izstrelil kot iz topa. Horvat pravi, da so v preteklosti želeli doseči vsaj dogovor o uvedbi enotne vozovnice, kar po njegovem mnenju ljudje v občini Dol pri Ljubljani najbolj pogrešajo, saj ne morejo brez doplačila prestopati na mestne avtobuse. »Žal v tej državi to ni izvedljivo, ker vsak skrbi le za svoj vrtiček,« ugotavlja.
Priznava pa, da – podobno kot v primeru Domžal in Trzina – država kljub morebitnemu dogovoru z občino ne bi dala dovoljenja za obratovanje podaljšane linije. Zakaj? »Država si razlaga, da prevozniki, ki so jim podelili koncesije, zadostujejo potrebam prebivalcev. Njih ne zanimajo argumenti, da smo z integracijami število uporabnikov javnega prevoza zvišali za 36 odstotkov. Ne zanima jih, da smo z uvedbo podaljšanih linij dvignili na noge ljudi, ki prej nikoli niso uporabljali javnega prevoza na Igu, v Grosupljem, Dobrovi in tako naprej. To jih enostavno ne zanima,« se na državo huduje Horvat.
Horvat: Vsi bi lahko pridobili
Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor nam v treh dneh na zastavljena vprašanja niso utegnili odgovoriti, so pa že pred časom pojasnili, da bi uvedba integriranih linij za Domžale in Trzin zanje pomenila dodatne stroške. Po njihovem mnenju bi bil namreč v tem primeru koncesionar Kam Bus deležen velikega osipa potnikov, kar pomeni, da bi se kompenzacija, ki jo koncesionar prejema od ministrstva, povišala do maksimuma. Pred časom so omenjenima občinama na ministrstvu predlagali, naj si sami financirata želeno progo, pa jo bosta dobili.
»Podobna zgodba bi bila po vsej verjetnosti z Dolom, če bi zaprosili za izdajo soglasja za vzpostavitev integrirane proge LPP,« opozarja Horvat, ki pa se z logiko ministrstva nikakor ne strinja. »Če bi se ponudba povečala, če bi na isti progi vozil še LPP in bi se vozovnica poenotila, bi se število potnikov zaradi dviga standarda podvojilo. Prihodek torej ne bi bil manjši, temveč večji. Vsi bi imeli višje prihodke in državi ne bi bilo treba nič več plačevati,« je prepričan prvi mož LPP, ki poudarja, da njegova firma nima niti najmanjšega interesa, da bi druge prevoznike odstranjevala s trga. Državi so po besedah Horvata predlagali tudi, naj jim izda le začasno, enoletno dovoljenje, če se tako boji višjih stroškov. »A tudi tega nočejo,« je sklenil.
Zakaj ne pristanejo vsaj na enoletno poskusno dobo podaljšanih prog, da bi se prepričali, ali so njihovi strahovi upravičeni, nam na ministrstvu niso odgovorili.