Spomin je še svež: pred nekaj dnevi je 22-letnik (rojen v Kranju, živi pa v Dolenji vasi) na uradni tekmi, kar je redko, posekal štiri leta star svetovni rekord Johana Remna Evensona (246,5 metra). Veselje mu je sicer že naslednji dan malce pokvaril Anders Fannemel, a dejstvo je, da so bili tako pogoji kot letalnica pred nekaj dnevi na Norveškem v Vikersundu izjemni. To seveda dokazuje še nekaj drugih poletov s te norveške letalnice. Prevc je drugi Slovenec, ki je imel v rokah svetovni rekord; leta 1961 je v Oberstdorfu svetovni rekord postavil Jože Šlibar s skokom, dolgim 141 metra. Morda velja omeniti, da je Prevc ob rekordu, ki ga omenjamo, dosegel že šest medalj na velikih tekmovanjih. V svetovnem pokalu ima pet zmag, devet drugih in osem tretjih mest. Da o velikih uspehih na moštvenih skakalnih tekmah niti ne govorimo. Prevc trenutno vodi v skupni razvrstitvi svetovnega pokala in je eden od favoritov za medalje na svetovnem prvenstvu, ki poteka v švedskem Falunu.
Osemnajstega marca se je v Planici na napravi bratov Gorišek najbolje znašel najbolj popularen avstrijski skakalec zadnjih let. Kot prvi je leta 1994 preletel 200 metrov, a se ni obdržal na nogah. Ob svetovnem rekordu ima ducat medalj z velikih tekmovanj, 30 zmag v svetovnem pokalu in dodatnih 43 stopničk. Leta 1997 se je sprl z avstrijsko smučarsko zvezo, ko so ga ujeli pri jemanju kokaina, in hotel začeti tekmovati za Jugoslavijo. Zaradi bogatih sponzorskih pogodb so spor rešili in Goldberger je uradno skakal do leta 2006.
Leta 1975 rojeni Finec beleži v svoji karieri (1991–2004) samo dva res velika dosežka, pa še to na začetku kariere. Leta 1992 je kot najmlajši športnik osvojil dve zlati medalji (dodal je še eno bronasto) na zimskih olimpijskih igrah v Albertvillu. Marca 1994 je v Planici na velikanki bratov Gorišek skočil preko dvesto metrov in popravil prejšnji rekord kar za sedem metrov. Potem pa dokončno izginil iz vrhunske skakalne scene. Po koncu športne poti je postal televizijski komentator, ukvarja pa se tudi s konjeniškim športom.
Leta 1944 rojeni Grini iz Grana na Norveškem se je s smučarskimi skoki ukvarjal v letih 1966 do 1972 kot član smučarskega kluba Lyn. V tem obdobju beleži tri velike uspehe. Za našo rubriko je najpomembnejši svetovni rekord, ki ga je dosegel v Oberstdorfu 11. februarja 1967, ko je kot prvi človek skočil 150 metrov. Ob tem je leta 1968 osvojil bronasto medaljo na zimski olimpijskih igrah v Grenoblu na veliki skakalnici, leta 1970 pa je bil na svetovnem prvenstvu na mali skakalnici prav tako tretji.
Prvi rekord po drugi svetovni vojni je postavil na Bloudkovi velikanki v Planici švicarski harmonikar in glasbeni učitelj iz Berna. Tschanen (1920–2011) se dolgo ni mogel odločiti, kaj bi rad počel v svojem življenju. Konec koncev je imel prvi samostojni koncert že pri osmih letih. Tudi po osvojitvi devetega mesta na olimpijskih igrah v St. Moritzu, ko je odšel v ZDA, je čez lužo malce treniral skoke in malce nastopal na radiu. Ko se je vrnil domov, je ustanovil glasbeno šolo v Bexu in bil dirigent od leta 1964 do leta 1999.
Skakalec, rojen v Thüringenu (1917–1998), je bil ne samo prvi Nemec, ki je podrl svetovni rekord v smučarskih skokih, ampak tudi zadnji pred začetkom druge svetovne vojne v naših krajih. Po 2. marcu 1941, ko je skočil najprej rekord 108, nekaj kasneje pa še 118 metrov, je trajalo kar sedem let, da so ga izrinili z vrha. So pa imeli Nemci leta 1941 res dobro pripravljeno reprezentanco – v enem dnevu so kar štirje smučarji popravili svetovni rekord. Gering velja tudi za človeka, ki je pomagal pri gradnji skakalnice v Oberstdorfu.
Prvi človek, ki je na smučeh preletel 100 metrov, je to storil v Planici na Bloudkovi napravi 15. marca 1936. Sepp (pa tudi Bubi) Bradl (1918–1982) je bil ob dveh svetovnih rekordih, ki ju je postavil, še najboljši na svetovnem prvenstvu v Zakopanih 1939. Glede na to, da so bila prvenstva v letih pod nemško okupacijo milo rečeno manj regularna, je treba za večji uspeh šteti zmago na novoletni skalni turneji v sezoni 1952/53. Športnik, rojen na Bavarskem, je po končani karieri postal trener nemške in avstrijske reprezentance.
Haugen (1888–1984), ki je blestel kot ameriški skakalec, se je rodil v mestu Bø v Telemarku, a je skupaj z bratom leta 1909 odšel v ZDA, kjer sta zgradila prvo skakalnico v Wisconsinu. Kasneje sta se veliko selila po deželi, za našo rubriko pa smo izbrali enega od treh njegovih rekordov, prvega po prvi svetovni vojni, ki ga je postavil na skakalnici Haugen Hill v mestu Dillon. Na olimpijskih igrah v Chamonixu je za novo domovino osvojil bronasto medaljo, kar je leta 1963 postavilo njegovo ime v ameriško dvorano slavnih smučarjev.
Norveško-ameriški skakalec (1890–1975) se je rodil v takratni Kristianiji in postal izvrsten skakalec. Leta 1911 je emigriral v Severno Ameriko, kjer je postal serijski prvak ZDA in kasneje tudi Kanade. Popravil je tri svetovne rekorde, za našo rubriko pa je pomemben datum 16. februar, ko je v Ironwoodu v Michiganu prebil magično mejo petdeset metrov. Leta 1924 je še nastopil na olimpijskih igrah v Chamonixu, potem pa se istega leta poškodoval in prenehal s skakanjem. Od leta 1957 je v ameriški smučarski dvorani slavnih.
Rye ima prvi izmerjeni smučarski skok, ki se mu je pripetil leta 1808 na »skakalnici« pri cerkvi v Eidsbergu, na severu Norveške. Zadovoljno publiko je sestavljala peščica vojakov. Olaf Rye (1791–1849) je bil namreč vojak, v času rekorda zelo mlad poročnik, kasneje pa je dobil celo čin generalmajorja. Postal je norveško-danski heroj iz triletne vojne med Dansko, za katero se je boril, in Schleswig-Holsteinom. Umrl je na Danskem v bitki za Fredericio in končne zmage Dancev nad Nemci niti ni videl. Pokopan je v Koebenhavnu.
