Na prvi pogled se je zdelo, da je to še ena izpeljanka klasične filozofske misli, da ženske oblečejo in pojejo vse, kar moški ne zapijejo, zakockajo in pokadijo, a ni bilo čisto tako. Ljubo je v resnici le malenkost priredil misel, ki jo je sam slišal prejšnji dan, ko je delovodjo Milana opozoril na to, da radiator v vratarnici ne dela. Milan se je bil ravno vračal s sestanka pri direktorju Šparovcu in je bil primerno temu nerazpoložen za konstruktivne predloge o izboljšanju delovnih razmer zaposlenih in mu je zabrusil: »Mi varčujemo, ti bi se pa grel!«

Nič drugega ni ubogemu Milanu padlo v tistem trenutku na njegovo ubogo pamet. On je le vedel, da se ni on devet let šolal in bil dvajset let v stranki, da bi se mu bilo treba ukvarjati z bosanskimi vratarji in njihovimi radiatorji in za hipne potrebe umikanja vratarja Ljuba s svojega dnevnega reda se mu je zdela rahlo prirejena misel direktorja Šparovca kot naročena.

Direktor Šparovec se je po drugi strani k podobni misli zatekel, ko se je na sestanku naveličal poslušati socialistične pamflete o regresih, plačanih nadurah in minimalnih plačah, ki so po njegovem mnenju sodili na smetišče zgodovine, in naposled je prekinil prav Milana in dejal: »Dobro, dobro, saj razumem, kaj želite!« Direktor Šparovec je nato taktično pomolčal, izkoristil nastalo tišino, da je na telefonu na hitro preveril rezultate tenisa in pogledal najnovejšo fotografijo Kim Kardashian, nato pa dejal: »Firma varčuje, vi bi pa pravice!«

Direktor Janez Šparovec, eden redkih naših menedžerjev s pozitivnim razmerjem med številom vodstvenih položajev in obtožnih predlogov, je bil pač še vedno pod vtisom sinočnjega poročila o tem, kako je naš finančni minister dr. Dušan Mramor na zasedanju evroskupine v Bruslju kot prvi slovenski politik v zgodovini zavzel jasno stališče v mednarodnem prostoru. Šparovec se je kot vsak Slovenec čutil neizmerno ponosnega in na sestanku pred seboj sploh ni videl svojih podrejenih, ampak finančnega ministra Grčije Janisa Varufakisa osebno. Čutil je v sebi drznost in pogum dr. Mramorja, s katerim se je ta v duhu naših največjih junakov spravil na eno bankrotirano in razmontirano balkansko državo, in slišal je njegove velike besede: »Slovenija varčuje, vi bi imeli pa penzije!«

A ta velika misel v nasprotju s prepričanjem direktorja Šparovca ni zrasla na zelniku dr. Mramorja, čeravno gospod daje vtis človeka, ki bi se bil sposoben takšne bistroumnosti domisliti tudi čisto sam. Njegova zgodovinska izjava je bila le priredba misli, ki mu jo je prenesel dr. Cerar. Naš predsednik vlade je namreč ravno v tistem času pri kanclerki Angeli Merkel preverjal, ali sme Slovenija v zvezi z Grčijo zavzeti od Nemčije neodvisno stališče in sama določiti svojo pozicijo v prihajajočih pogajanjih, Angela pa ga je gladko odpravila z besedami: »Evropa varčuje, vi bi bili pa neodvisni!«

Nemška kanclerka ni slišala Mirovega nekajminutnega zahvaljevanja za njen strokovni in prijateljski nasvet, ker jo je tako zelo ujezila naivnost slovenskega, ali slovaškega, ali kateregakoli že premierja, ki jo je moril s tako bedastimi vprašanji, da je takoj odložila slušalko.

Ob njej je sedel nemški finančni minister dr. Wolfgang Schäuble, ves ponosen na svojo šefinjo, ki zna tako dobro postavljati male ljudi na mala mesta. Ko je Angela začutila njegovo občudovanje, ji je za hip postalo nerodno in skromna, kakršna je vedno bila, je pohitela pojasnjevati dragemu Wolfgangu, da je to le stara družinska taktika.

»Veste, Wolfgang, kadar je moj oče Horst na poti domov iz službe zavil na šnaps ali dva, se je ob prihodu domov že z vrat zagledal v mojo mamo in jo z najstrožjim pogledom evangeličanskega pastorja odmeril od glave do pet, nato pa dejal: 'Herlind, jaz varčujem, ti si pa lakiraš nohte!'«

»Slavna nemška gospodinjska logika. Vedno deluje!« je odvrnil dr. Schäuble in se po pričevanju več očividcev celo nasmehnil.

»Ja,« je rekla Angela. »Horst je bil pameten, preudaren nemški mož. Vedel je, da je svet ustvarjen tako, da ne morejo imeti vsi vsega.«

»Če bi to razumeli tudi Grki, bi nam bilo vsem lažje,« je zavzdihnil dr. Schäuble, Angela pa ga je pokroviteljsko potrepljala po rami: »Bodo že razumeli, dragi Wolfgang, brez skrbi. Jim bodo že naši prijatelji razložili.«