Na neki način lahko označim čas za počitek že dejstvo, da sem z dobrih 3000 metrov nadmorske višine prišla na normalno višino. Diham bistveno lažje, poleg tega je evropski sneg v primerjavi z ameriškim manj agresiven. Vse skupaj je torej bistveno lažje. Ne čutim utrujenosti.
O boju za skupno zmago v svetovnem pokalu z Anno Fenninger.Moja naloga je dobro smučanje na vsaki tekmi. Tekme si sledijo druga za drugo. Treba bo zdržati ritem in osvajati točke.
O tem, ali je prednost 184 točk v skupnem seštevku svetovnega pokala dovolj udobna.Dejstvo je, da sem v Cortini d'Ampezzo in St. Moritzu Anni Fenninger omogočila, da je zmanjšala razliko v skupnem seštevku. Kljub temu imam veliko prednost. Če bom do konca sezone smučala tako, kot znam, ne bi smela imeti težav v boju za skupno zmago.
O spominih na prvi start svetovnega pokala v začetku januarja 1999 v Mariboru.Vedno se počutim dobro v družbi mladih deklet, ki prihajajo v svetovni pokal. Takšna družba te pomladi in v njej se počutim lepo. Občasno mi takšna družba ustreza na treningih, saj so punce polne energije. Moj položaj ob debiju svetovnega pokala je bil bistveno drugačen, kot ga je deležna zdajšnja generacija. Tedanja slovenska garda je bila bistveno močnejša. V reprezentanci so bile Špela Pretnar, Urška Hrovat, Nataša Bokal, Alenka Dovžan in še nekatere druge uveljavljene alpske smučarke. Tedaj sem bila prestrašeno dekle iz Črne na Koroškem. Čutila sem spoštovanje, hkrati pa sem imela srečo, saj sem kar hitro pokazala, da lahko tem puncam konkuriram.
O Tini Maze leta 1999 in 2015.Težko je primerjati mlado, 15-letno tekmovalko brez izkušenj, ki se ji vse stvari dogajajo na novo, ter izkušeno športnico, kakršna sem zdaj. Spominjam se, kakšno srečo sem imela, da sem leta 1999 sploh startala v Mariboru. Tekma je bila namreč za nekaj dni prestavljena, vmes pa sem dobila točke FIS, na podlagi katerih sem sploh lahko startala. Vse se je odvijalo z danes na jutri. Bolj kot prvega nastopa v Mariboru se spominjam prve uvrstitve na zmagovalni oder tri leta pozneje. Tina Maze danes si želi vselej na vrh. V vseh 16 letih pa ni nobene razlike v mariborski energiji. Ta je edinstvena in vsakokrat jo je lepo doživeti.
O premagovanju pritiska mladih tekmovalk.Zavedati se morajo, da jih ima vsak gledalec rad. Da jim želi le najboljše. Nesmiselno si je ustvarjati pritisk pred domačo publiko, temveč jo je treba jemati kot spodbudo. Uživati morajo v tekmi in skušati narediti čim več.
O lakoti uspehov po vrhuncu sezone na svetovnem prvenstvu.Ni se preprosto po vsem doživetem znova spustiti s starta z maksimalno energijo. Toda konkurenca te enostavno vleče naprej. Zavedaš se, da če na tekmi ne boš stoodstoten, te bodo tekmice pojedle. To dejstvo je kruto in zahtevno. Še posebno po časovni razliki. Toda tudi tega sem navajena in vem, da po treh, štirih dneh ne bom imela več težav, in zaradi tega ne delam panike.
O tem, ali je Maribor drugi vrhunec sezone.Vrhunec je bil nedvomno v Beaver Creeku. Na njem sem bila uspešna, kar pa ne pomeni, da si v Mariboru ne želim dobro tekmovati. Na svetovnem prvenstvu v obeh tehničnih disciplinah nisem tekmovala dobro, saj me je zdelala nadmorska višina. Zmanjkalo mi je energije. V Mariboru se želim pokazati v drugačni luči.
O tem, da danes v Mariboru ne bo glavnega treninga.Mariborski teren poznam. Imam dovolj izkušenj, da ne bi smela imeti težav. Zame je najpomembnejše, da v teh dneh na treningih najdem stare občutke in jih prenesem na tekmo. Verjamem pa, da bo odpadli trening slabše vplival na kakšno mlado smučarko iz tujine. Sicer pa mariborski teren ni zahteven v primerjavi s številnimi drugimi.
O tem, ali zaradi natrpanega urnika prihaja Zlata lisica kakšen dan prekmalu.Program je, kakršen je. Vedno lahko najdeš stvari, ki ti ne ustrezajo. A dejstvo je, da na njih ne moreš vplivati, zato se je treba prilagoditi programu.