Skodelico s pomirjevalnim čajem je raje držala v roki, da na zlati mizi ne bi ostal kakšen odtis, in vidno osebno prizadeta v sebi premlevala, kaj vse so ji novinarji in politiki z one druge strani ušpičili in naprtili na novopečena predsedniška ramena, takoj potem, ko se je za zmago na volitvah zahvalila samo Hrvatom, ne pa vsem državljanom (Nehrvati tako in tako niso volili zanjo), in še preden je s predsedniško lento paradirala po Markovem trgu ter zaprisegla. Tudi to, da bo po svojih pristojnostih vrnila Hrvatom nasmeh na obraz in obračunala s kugo in kolero današnje države – pohlepom, krajo, kriminalom, istospolnostjo, levičarstvom in drugimi deviantnimi pojavi. Da je prava oseba za to, je videti iz njenega prvega predsedniškega spletnega sporočila, v katerem je državljanom postregla z najintimnejšimi skrivnostmi svojega otroštva: da je v večnem spominu ohranila lesene stopnice rojstne hiše, ki ponazarjajo življenjske vzpone in padce, veter, ki ji je božal lička, ko je bosonoga tekla po okoliških poljih, šum potočka ob hiši, modrino neba in modrino oddaljenega morja in glasno tišino bližnjih borovcev in smrek. Vse o sebi je dala ljudem v vpogled. Celo, da se je bala kopriv! Kljub tej izjemni odkritosti pa jo novinarji besno trgajo kot hijene. Zakaj?

Ker so bili na zaprisegi med slavnostnimi gosti, cvetom države, najbolj zaslužni, da kljub levi vladi ni še slabše, kot je. Denimo: Velimir Bujanec, na sodišču dokazani razpečevalec kokaina; Josip Klemm, ki je priznal, da je državo opeharil za davke; tajkun Tomislav Horvatinčič, ki mu sodijo, ker je s svojim gliserjem med seksom na krmi ubil italijanska turista; Milan Bandić, zagrebški župan, ki ga bremenijo zlorabe položaja, Tomislav Merčep, ki mu sodijo zaradi vojnih zločinov, in estradnica, ki se je Hrvati bolj spomnijo po prsih kot poeziji, Nives Celzijus. Vsi so drug čez drugega in čez varnostnike plezali, da so s predsednico naredili kakšen selfie in ga poslali svojim sovaščanom, da so ga nalepili na zid.

Kaj naj bi naredila nova predsednica? Odgnala jih s slavnostnega odra? Tako domoljubno vzhičene, navdušene nad zmago demokracije in vladavine prava. Srce ji ni dalo. Da bi ji potem očitali ozkost in ekskluzivnost. Sicer pa, saj jih ni ona vabila. Ona je nova, neizkušena, mlada. Tam so službe, ki so zadolžene za seznam gostov, protokol se jim reče. A tudi če so tam naredili kakšen spodrsljaj, kaj pa je to takšnega. Saj je vendar predsednica vseh Hrvatov, dobrih, slabih, črnih in rdečih, bogatih in še bogatejših, kulturnih in primitivnih... samo da so dali glas in kakšno kuno za izvolitev prve predsednice v zgodovini države, si je mislila. Potem je pobožala zlato mizo.