Vlada Mira Cerarja se je pet mesecev po začetku mandata odločila ugrizniti v kislo jabolko NLB.
Minister za finance Dušan Mramor je že pripravil seznam kandidatov za nove člane nadzornega sveta naše največje banke, ki naj bi ga po nekaterih informacijah razširili s sedanjih sedem na devet članov. Med kandidati sta tudi nekdanji dolgoletni predsednik uprave Kolektorja Group Stojan Petrič in nekdanji namestnik izvršnega direktorja Svetovne banke Boris Škapin. A pri tem Mramorja čakata najmanj dve oviri. Rdečo luč za posamezna imena z Mramorjevega seznama bi mu lahko prižgali v Evropski centralni banki (ECB), ki je novembra lani prevzela nadzor nad NLB. Že pred tem bi lahko neformalno to naredili tudi v Banki Slovenije, kjer naj bi imeli do njegovega seznama več zadržkov. Hkrati velikega zanimanja za položaje v nadzornem svetu banke, ki jo vodi Janko Medja, med potencialnimi kandidati ni. Včeraj ni bilo znano, ali bo na današnji seji nadzorni svet NLB odločal o svojem seznamu kandidatov za nove nadzornike. Te je iskal s povabili.
Vladno nezadovoljstvo z Medjo raste
Po naših informacijah naj bi bili v vladi že več mesecev nezadovoljni z delom uprave NLB z Medjo na čelu. Ugotavljali naj bi, da banka, ki jo je država konec leta 2013 dokapitalizirala s skoraj 1,6 milijarde evrov, v letu dni po sanaciji ne opravlja dobro svoje temeljne naloge – kreditiranja gospodarstva. Na to nakazujejo tudi poslovni rezultati banke v prvih devetih mesecih leta 2014 (več v okvirju). Iz njih je razvidno, da so za njen dobiček v veliki meri zaslužni obrestni prilivi od obveznic Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki so v lasti banke od sanacije naprej.
Že pred tem se je Medja zapletel v več afer. Septembra 2013 so ga kriminalisti pridržali zaradi suma zlorabe notranjih informacij pri trgovanju z delnicami Mercatorja v času, ko je bil še član uprave banke Unicredit. Pred dnevi so nam na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU) pojasnili, da predkazenski postopek v zadevi še teče. Odmevali so tudi posli s kadrovsko agencijo Korn Ferry International (KFI), pri katerem je Medjo sumov korupcije oprala komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Skoraj hkrati je službo v NLB dobil dotedanji namestnik predsednika KPK Rok Praprotnik. Zagotovo načetemu ugledu Medje ni koristilo tudi dejstvo, da je strasten igralec pokra, ki se udeležuje turnirjev iz serije Poker Stars.
Bo Mramorju prekrižal račune veto Banke Slovenije?
Zadnji očitek Medji je povezan z obremenitvenimi testi, natančneje pregledi kakovosti premoženja slovenskih bank (testih AQR). Tega so mednarodne hiše ocenjevale pavšalno in krepko pod tržno ceno, kar je vrednost premoženja NLB, prenesenega na DUTB, krepko znižalo, s tem pa v bankah povečalo tudi potrebo po dodatnem kapitalu. Da so bile za to soodgovorne uprave bank, naj bi na sredini seji članom vlade povedal tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Svoje je naredilo tudi nenehno žuganje uprave NLB, da bo državo »prijavila« evropski komisiji zaradi domnevnega vmešavanja politike v delo banke.
Država naj bi se zato kot edina lastnica NLB odločila vsaj nekoliko načeti obrambne okope okoli Medje, ki je do zdaj užival trdno podporo nadzornikov z Gorazdom Podbevškom na čelu. Tako naj bi na Mramorjevo pobudo na prihajajoči skupščini razširila nadzorni svet banke in ga dopolnila z novimi imeni. Med temi sta tudi Petrič in Škapin. Oba sta v nadzornem svetu NLB sedela že v času vlade Boruta Pahorja. A pri tem bi se lahko zapletlo. V Banki Slovenije naj bi želeli pri najmanj enem kandidatu, ki ga je predlagal Mramor, uporabiti nekakšno pravico neformalnega veta. Za Banko Slovenije naj bi bil sporen Petrič, domnevno zaradi predkazenskega postopka, ki naj bi ga v eni od zadev zoper njega vodili kriminalisti. Pri Škapinu pa naj bi bilo pod drobnogledom tudi njegovo solastništvo Factor banke, ki je od leta 2013 v postopku nadzorovane likvidacije. Škapin je (ne)posredno obvladoval od 3,4 do 7,5 odstotka delnic banke. Morebitni veto Banke Slovenije bi otežil namero vlade, ki naj bi imela z iskanjem kandidatov za nadzornike NLB velike težave.
Jazbec želi pooblastila, pozablja pa na Ropa
Čeprav centralna banka kandidate za člane nadzornih svetov bank po zakonski ureditvi ocenjuje šele, ko ti že nastopijo svojo funkcijo, naj bi želela po novembru 2014, ko je nadzor nad NLB prevzela ECB, uveljaviti drugačno prakso. Te želje v Banki Slovenije (BS) niti ne skrivajo. »Banka Slovenije je že v preteklosti predlagala izdajo dovoljenj članom nadzornega sveta bank. K temu stališču je močno prispeval razvoj pravnega reda EU. Medtem ko morajo člani uprav že pridobiti dovoljenje za opravljanje svoje funkcije, Banka Slovenije iz enakega razloga predlaga uvedbo dovoljenja tudi za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta,« menijo v BS. »Izdaja dovoljenja za člana nadzornega sveta je zgolj dodatna potrditev, da so bili zahtevani postopki v banki ustrezno izpeljani in da je kandidat primeren za izvajanje funkcije. V tem primeru bo izdaja dovoljenja za člana nadzornega sveta – ne glede na banko v tuji ali domači lasti – zagotovo zgolj formalnost,« še poudarjajo v BS.
Dodajajo, da predhoden pregled primernosti kandidata za člana nadzornega sveta poznajo na Irskem in Nizozemskem. Toda pri želji Banke Slovenije po dodatnih zakonskih pristojnosti se odpira vprašanje, ali Banka Slovenije upošteva tudi že obstoječe. Zakon o bančništvu tako članstvo v nadzornih svetih bank eksplicitno prepoveduje osebam, ki so bile pravnomočno obsojene za kazniva dejanja. Kljub temu v nadzornem svetu SID banke še vedno kot njegov predsednik sedi nekdanji premier Anton Rop, ki je bil januarja letos pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje izdaje uradne tajnosti. Rop je zaradi trditev, da sta se takratni vodja opozicije Janez Janša in hrvaški premier Ivo Sanader leta 2004 dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu in da o teh dogovorih obstajajo prisluhi, moral plačati tudi 10.000 evrov kazni.