Smučarski tek kot najbolj ljudska zimska športna dejavnost z najdaljšo zgodovino nima slovesa popularne panoge. Zdi se, kot da smučarski tek za mnoge ne spada niti pod smučanje, čeprav je najkompleksnejša smučarska zvrst. Kako drugače kot na Švedskem in Norveškem, kjer je smučarski tek religija. Blejka je pod pritiskom pomembnosti tekme. V glavi jo ima najmanj dve leti od svetovnega prvenstva v dolini Fiemme, kjer je presenetljivo končala kot četrta. Po prvenstvu je ni nihče koval v zvezde. Kariera Petre Majdič z visoko postavljenimi standardi je bila tedaj še sveža. Blejka ni tožila o zapravljeni priložnosti, kot je dve leti pred tem Vesna Fabjan po zgodovinskem slovenskem dvoboju na Holmenkollnu s Petro Majdič. Zadoščenje za tekačico iz Besnice je bil olimpijski bron v Sočiju. Za Blejko bo dan D danes. Vmes je dobro spoznala krutost četrtega mesta. Šteje kolajna, vse drugo gre hitro v pozabo.

Možnosti za kolajno slovenske tekačice so minimalne. Sprint v klasiki velja za eno najbolj predvidljivih disciplin. Senzacij ni. Zadnje tekme štejejo. Višnarjeva ima dobro referenco, a starejšega datuma. Je ena redkih, ki je bila v tej zimi že na stopničkah. Potencial kaže z odličnimi časi v kvalifikacijah. Več težav ima v izločilnih tekih, predvsem zaradi drobnih taktičnih napak, ko se največkrat izloči kar sama. Zoprna podrobnost je, da Višnarjeva lovi kolajno v sezoni, kjer so dosežki Norvežank z neuničljivo Marit Bjoergen tako dominantni, da bo že vsaka kolajna za tekačice iz preostalega sveta imela poseben lesk.

Proti Norveški bo tekmoval ves preostali svet iz 57 nastopajočih držav. Le Višnarjeva kot ena redkih z njeno pomočjo. V Falunu so zraven norveški serviser Anders Hogberg, norveški trener Per Torvik in še (p)osebni svetovalec Ola Vigen Hattestad. Zgodba, ki presega religijo ne glede na kolajne.