Od novega zakona o visokem šolstvu na univerzah pričakujejo predvsem, da bo uredil financiranje visokega šolstva. Stabilnost financiranja naj bi prinesle dve- ali triletne pogodbe, ki jih namerava ministrstvo za izobraževanja podpisati z visokošolskimi zavodi. V obdobju gospodarske rasti v državi naj bi proračunski znesek, namenjen visokemu šolstvu, naraščal skladno s stopnjo gospodarske rasti. Naraščal naj bi predvidoma za dva odstotka na leto, dokler ne bi skupna vsota dosegla dveh odstotkov BDP. Nato naj bi država vsaj ohranjala raven visokošolskega denarja. V zaostrenih finančnih razmerah pa naj bi se sredstva zmanjševala z zamikom dveh let. Delež proračunskega denarja, namenjenega visokemu šolstvu, bi lahko bil za največ en odstotek nižji od povprečnega zneska, ki ga država za to področje nameni v zadnjih treh letih pred znižanjem.
Se bo dalo načrtovati delo?
Čeprav se rektor ljubljanske univerze dr. Ivan Svetlik do načrtov ministrstva še ne želi vsebinsko opredeljevati, poudarja, da je vnaprejšnje vedenje, koliko denarja ima univerza na razpolago, nujno za načrtovanje dela in ohranjanje kakovosti študija. Torej je to pomembno tudi, če gre za manjši znesek kot v minulem obdobju. Kot je znano, so imele v zadnjih letih univerze s tem precej težav, saj so šele po polovici koledarskega leta in izvajanja študijskih in drugih dejavnosti izvedele, koliko denarja smejo v tekočem letu porabiti.
Njegov predhodnik dr. Stane Pejovnik ob zaostrenih gospodarskih razmerah v državi odločno nasprotuje načrtom za zmanjševanje denarja za visoko šolstvo. To bi po njegovem rušilo stabilnost financiranja, ki jo univerze in zavodi potrebujejo, da lahko sprejemajo pametne ukrepe. Neumnih je bilo po njegovem mnenju v zadnjih letih preveč.
Razmejitev med javnim in zasebnim
Rektor Univerze na Primorskem dr. Dragan Marušič si trenutno od novega zakona obeta predvsem ureditev neenakega finančnega izhodišča vseh treh javnih univerz, ki jo je povzročila uredba o financiranju iz leta 2011. To po njegovih besedah primorsko univerzo vsako leto oškoduje za 2,5 milijona evrov.
V zakonu naj bi med drugim vendarle dočakali tudi jasno razmejitev javnega in zasebnega visokega šolstva, kar dr. Pejovnik pozdravlja. Koncesije (in z njimi državni denar) naj bi zasebni visokošolski zavodi po novem dobili, če država ne bo mogla zagotoviti izvajanja študija v predvidenem obsegu in kakovosti oziroma ko študentje ne bodo imeli enakega dostopa do študija, če bodo delodajalci na trgu iskali diplomante določenega profila, predvidevajo izhodišča zakona.