Krvi, ki se zbere na krvodajalskih akcijah, je v Sloveniji dovolj, občasno pa celo preveč. Potrebe po krvi se zaradi vse več neinvazivnih posegov in robotske kirurgije v medicini zmanjšujejo, količina zbrane krvi pa povsem zadostuje trenutnim potrebam Zavoda RS za transfuzijsko medicino, kjer si prizadevajo, da bi imeli zalog krvi čim manj. Tudi kri ima namreč omejen rok uporabe, zato jo je treba po določenem času zavreči, kar pa se sliši precej neetično.
Da bi bilo odvečne krvi čim manj, bo Rdeči križ v prihodnje nekoliko spremenil način vabljenja krvodajalcev na posamezne akcije. A to bi, kot opozarjajo humanitarni delavci, lahko bil tudi dvorezen meč. Vsi, ki so vsakodnevno v stiku s krvodajalci, se zavedajo, da je darovanje krvi v prvi vrsti plemenito dejanje, za katero se vsak odloči prostovoljno. Morda bi nekateri težko razumeli, da na kateri od krvodajalskih akcij nenadoma niso več zaželeni ali pa bi jih izvajalci lahko celo zavrnili, če bi bilo krvi določene krvne skupine v nekem trenutku preveč. Številni krvodajalci že leto vnaprej načrtujejo, katere akcije se bodo udeležili v določenem kraju, za kar jim pripada tudi prost dan. To pa je tudi edina boniteta, ki jim jo ponuja država. Malenkostne popuste jim pri prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju ponujajo le še določene zavarovalnice.
Redno spremljajo stanje zalog krvi
»Množični način vabljenja krvodajalcev na akcije onemogoča sodobno vodenje zalog krvi,« pravijo na Zavodu RS za transfuzijsko medicino. Tako naj bi krvodajalske akcije v prihodnje vse bolj temeljile na realnih potrebah po krvi, na akcije pa bi vabili le zadostno število krvodajalcev določene krvne skupine, ki je za nemoteno preskrbo nujno potrebna. »Zaloge krvi niso odvisne le od zbrane krvi na akcijah, temveč tudi od njene porabe. Ta pa je nepredvidljiva. Za transfuzijsko službo namreč ne predstavlja težave le pomanjkanje krvi na eni, temveč tudi preveliko kopičenje zalog na drugi strani,« pravijo na zavodu. Kot poudarjata Suzana Đorđević in Polonca Mali, je treba kri po določenem času zavreči, zato je zbiranje krvi brez podlage nesmiselno. Po preteku roka uporabe je treba krvne komponente po posebnem postopku uničiti in zavreči. To se sicer dogaja redko, ker na zavodu ukrepajo že prej in poskrbijo, da zalog ni preveč. »To tudi krvodajalci vedno bolj razumejo. Navsezadnje imamo veliko takih, ki na naši spletni strani sami redno spremljajo stanje zalog, in ko vidijo, da krvi določene krvne skupine primanjkuje, pridejo na odvzem, ne da bi čakali na vabilo,« še pravijo na zavodu.
Pomembnejša od količine je kakovost krvi
V Sloveniji ima največ ljudi krvni skupini A ali O, sledita skupini B in AB. RhD-pozitivnih je okoli 82 odstotkov, RhD-negativnih pa le okoli 18, zato je največ težav pri zagotavljanju zadostnih zalog ravno za slednje. Lani se je po podatkih Rdečega križa in programa E-kaplja krvodajalskih akcij udeležilo precej več kot sto tisoč krvodajalcev, število pa zadnja tri leta nekoliko upada – za približno pet odstotkov na leto, kar pa ni nič alarmantnega. Ravno zaradi uravnavanja zalog krvi so bile ponekod po državi krvodajalske akcije že lani odpovedane ali prestavljene v letošnje leto. Boštjan Novak, strokovni sodelavec, zadolžen za krvodajalstvo na Rdečem križu, opaža, da potrebe po krvi res nekoliko upadajo, predvsem na račun večje racionalnosti in novih kirurških pristopov, a na drugi strani naraščajo potrebe po preskrbi bolnikov s trombociti. Bolj pomembno od količine je, da je zbrane dovolj ustrezne, zdrave in kakovostne krvi.